
Gordon Ramsay, katerega restavracije so v njegovi karieri skupaj prejele kar 17 Michelinovih zvezdic, po lastnih besedah ne pozna kompromisov niti pri, na videz, najbolj vsakdanjem živilu – krompirju. In prav njegov preprost način priprave pečenega krompirčka je tisti, ki je po spletu razveselil na tisoče domačih kuharjev, saj dokazuje, da za odličen rezultat ni potrebna draga oprema, pač pa predvsem pravilen vrstni red korakov.
Eden mojih prijateljev, sicer navdušen amaterski kuhar, mi je pred časom priznal, da je desetletja pekel krompir po "starem" postopku – naravnost iz olupljenega stanja v pekač. Ko je nekega večera po naključju gledal ponovitev oddaje Hell's Kitchen in opazil, da Ramsay krompir pred pečenjem najprej kratko prekuha, je bil sprva skeptičen, da bo en dodaten korak sploh kaj spremenil. Naslednji dan je recept preizkusil sam. Rezultat, kot pravi, je bil "popolnoma druga liga" – hrustljava zunanjost in mehka sredica, kakršne prej ni znal doseči. Podobne izkušnje z uporabo tega trika delijo tudi mnogi drugi, ki so recept preizkusili po tem, ko je zaokrožil po družbenih omrežjih.
Gordon James Ramsay se je rodil 8. novembra 1966 na Škotskem. Odraščal je v težkih družinskih razmerah in je bil v mladosti tudi v poboljševalnem zavodu, dokler se pri 16 letih ni začel resneje ukvarjati s kuhanjem, potem ko mu je poškodba preprečila nogometno kariero. Od tedaj gre njegova pot tako strmo navzgor, da mu marsikateri kolega v kuhinji le stežka sledi – predvsem zato, ker Ramsay pogosto spreminja tudi najbolj zakoreninjene gastronomske norme.
Svojo prvo Michelinovo zvezdico je prejel leta 1994, ko je vodil kuhinjo restavracije Aubergine, tretjo pa leta 2001 v svoji lastni Restaurant Gordon Ramsay v londonski četrti Chelsea, s čimer je postal prvi škotski kuhar s tremi zvezdicami hkrati. Ta restavracija tri zvezdice brani neprekinjeno že 25. leto zapored, kar jo uvršča med najdlje delujoče tri-zvezdične restavracije v Londonu. V najnovejšem Michelinovem vodniku za leto 2026 je Ramsay dobil še dodatno, novo zvezdico za restavracijo Restaurant Gordon Ramsay High na vrhu londonskega nebotičnika 22 Bishopsgate.
Skozi celotno kariero so restavracije v njegovi lasti ali pod njegovim vodstvom prejele skupno 17 Michelinovih zvezdic, po podatkih Wikipedije pa jih trenutno drži osem, razpršenih na peščici vrhunskih naslovov v Londonu, Franciji in drugod. Gre za izjemen dosežek, o katerem Slovenci še kako dobro vemo, saj se domača gastronomija že desetletja trudi doseči vsaj eno samo zvezdico. Na lestvici najbolj nagrajevanih kuharjev vseh časov sicer Ramsay ni na vrhu – ta naziv še vedno drži pokojni francoski mojster Jo{-15445}l Robuchon, ki je v svoji karieri zbral kar 31 zvezdic in velja za najbolj odlikovanega kuharja v zgodovini vodnika, tik za njim pa je rojak Alain Ducasse z 21 zvezdicami, kot beleži Guinnessova knjiga rekordov.
Poleg kuharskega ugleda je Ramsay zgradil tudi obsežen medijski in poslovni imperij – od oddaj Hell's Kitchen in MasterChef do lastnih linij kuhinjske opreme – zaradi česar ga Forbesova lestvica Celebrity 100 uvršča med najbolje plačane kuharje na svetu. Leta 2006 mu je kraljica Elizabeta II. podelila red OBE (Officer of the Order of the British Empire) za zasluge na področju gostinstva, kot navaja Wikipedija.
In kakšna je torej skrivnost Ramsayjevega krompirčka?
Krompir olupite, narežite na krhlje in ga za pet minut postavite v vrelo vodo. Ko se krompir rahlo omehča, ga s čistim kuhinjskim robčkom čim bolje osušite – prav ta korak je po mnenju kuharjev ključen, saj vlaga na površini krompirja preprečuje nastanek hrustljave skorjice. Tako pripravljen krompir postavite v pekač, ga potresite s timijanom, rožmarinom in strtim česnom, nato pa pecite še 10 do 15 minut, da dobi lepo zlato barvo. Med peko je priporočljivo, da krompirček večkrat obrnete, tako da se enakomerno zapeče na vseh straneh.
Če vas zanima še ena preizkušena različica pečenega krompirja z rožmarinom, ki uporablja podoben princip priprave, si oglejte tudi recept za pečen mladi krompir z olivnim oljem in rožmarinom, ali pa preprostejšo alternativo s krompirjem z origanom, ki za hrustljavo skorjico porabi bistveno manj olja kot klasičen pomfri.
Ramsay v svojem receptu ne uporablja naključne kombinacije zelišč. Rožmarin velja za eno najbolj cenjenih mediteranskih začimb – po nekaterih ugotovitvah naj bi pozitivno vplival na prebavo in prekrvavitev, njegova ključna bioaktivna spojina, rožmarinska kislina, pa je predmet več znanstvenih raziskav o delovanju na jetra in presnovo maščob. Podobno velja za česen, katerega glavna zdravilna učinkovina je alicin – snov, ki nastane šele, ko česen prerežemo ali strtimo, in ki jo znanstveniki v pregledih raziskav povezujejo z zaščitnim delovanjem na srčno-žilni sistem. Če vas zanima, katera mediteranska začimba je med rožmarinom, timijanom in žajbljem najučinkovitejša, si lahko preberete tudi primerjavo mediteranskih začimb.
Sam krompir je sicer pogosto tarča pomanjkljivega slovesa, čeprav gre – če ga pripravimo pravilno – za precej bolj hranljivo živilo, kot si mnogi mislijo. Vsebuje na primer razmeroma veliko kalija in vitamina C, po nekaterih ugotovitvah pa naj bi krompirjeva lupina skrivala tudi levji delež vlaknin, kot je razloženo v prispevku o tem, ali krompir sploh je zdrav. Seveda način priprave odloča: pečen ali cvrt krompir je energijsko precej bolj potraten od kuhanega, zato je zmernost, kot pri večini živil, ključna – več o tem v prispevku kako pogosto je še vedno smiselno jesti krompir. Prav tako velja opozoriti, da je surov krompir za razliko od termično obdelanega lahko problematičen za prebavo, o čemer piše tudi prispevek o živilih, ki jih ne smemo jesti surovih.
Ramsayjev trik s kratkim prekuhavanjem in temeljitim osuševanjem krompirja pred peko je enostaven, brezplačen in ne zahteva posebne opreme – zato je morda prav on tisti manjkajoči korak, ki bo vaš domači pečen krompirček spremenil v nekaj, kar spominja na restavracijo z zvezdico. Poskusite in se sami prepričajte o Ramsayjevi virtuoznosti.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
