Kako ustaviti napade lakote?

Če vas napade lakota, poskusite najprej ugotoviti, ali gre za zdrav ali nezdrav napad.

Zdrava lakota vas okupira, ko telesu primanjkuje energije. Običajno je to, ko dlje časa niste jedli ali pili (da, tudi žeja povzroča lakoto - na žalost oboje uporablja iste mehanizme, zato je velika težava razlikovati žejo od lakote). Nezdrava lakota nastopi takrat, ko smo pod stresom, ko smo čustveno znervirani, najhujša pa je lakota zaradi dolgčasa.



Nevarni lakoti se je mogoče upreti samo z ustaljenim prehranskim ritmom. Vsak dan jejte najmanj tri obroke hrane, ki jih nikar ne preskakujte. Šele po nekaj dneh bo telo razumelo zastavljen ritem in se prilagodilo (to lahko traja 5 do 10 dni). Idealno bi bilo, če bi imeli 5 obrokov in bi jedli vsake 3 ure, vsakič po malo. Ampak res malo!

V vsakem primeru naš organizem ljubi rutino in poskusite jo vzpostaviti z upoštevanjem naslednjih pravil:

• Jejte več beljakovin (to velja predvsem za zajtrk).
  
• Uživajte več zelenjave in sadja, predvsem pa si privoščite nizkokalorično hrano z velikim volumnom.
  
• Lakota je zelo pogosto žeja. Če to ne prepoznate in vseeno pojeste nenačrtovan obrok, ste naredili dvojno škodo: nenačrtovan obrok redi, telo pa je še zmeraj dehidrirano. Zato pred vsakim obrokom popijte kozarec vode ...
  
• Poskusite se odvaditi velikih porcij, še bolj pomembno pa je, da med obroki ne delate premorov. To lahko telo razume kot dva ločena obroka ...
  
• Ne delajte hitrih in velikih sprememb pri prehranskem režimu. Vsaka dieta mora biti postopna (vsaj 5 do 10 dni).
  
• Jesti počasneje ne pomeni, da v nedogled sedite za mizo, pač pa morate vsak grižljaj v ustih dobro predelati. S tem dajete notranjim organom potreben čas, po drugi strani pa je hrana močno prežeta z razgradnimi encimi. Zapomnite pa si: jesti počasi in ob tem goltati ogromne grižljaje, lahko povzroči več škode, kot koristi!
  
• Najpomembnejše pravilo pa je: jejte več vlaknin in zdravih maščob.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.