
Povišana temperatura lahko odkrije tudi znake zgodnjih bolezni, zato je pomembno, da jih poznate in se jim pravočasno izognite.
Predstavljajte si naslednjo situacijo: zvečer, okrog petih popoldan, vam nenadoma postane vroče, čelo se vam orosi, srce bije hitreje. V paniki segate po termometru in izmerite temperaturo, ki je videti zaskrbljujoča. Ali pa nasprotno – zbudite se sredi noči, prepoteni in slabotni, pomerite temperaturo in je ta presenetljivo nizka, čeprav se počutite bolne. V obeh primerih je velika verjetnost, da merilna naprava ni napačna – napačen je trenutek meritve.
Po nekaterih ugotovitvah lahko izmerjena temperatura v določenih urah dneva odstopa od dejanske vrednosti tudi za 15 do 20 odstotkov, in to v eno ali drugo smer. Telesna temperatura namreč ni stalna številka, temveč živ, dnevno nihajoč ritem, ki ga znanost imenuje cirkadiani ritem telesne temperature – in prav ta ritem je razlog, da je nekatere ure za merjenje preprosto slabše izbrane od drugih.
Marsikateri starš pozna podoben večer: otrok je čez dan videti popolnoma zdrav, igra se, je z apetitom, zvečer pa nenadoma postane vroč in razdražljiv. Mnogi v takih trenutkih takoj posežejo po termometru in se ustrašijo številke, ki jo zagledajo. Pravzaprav gre pri marsikaterem takem primeru le za sovpadanje dveh povsem normalnih pojavov – popoldanskega vrha telesne temperature in povečane telesne aktivnosti čez dan – ne pa nujno za pravo bolezen. Podobne izkušnje so deljene tudi v mnogih forumih za starše in v pogovorih s pediatri: temperatura, izmerjena ob isti uri naslednje jutro, je bila povsem normalna.
To ni naključje. Telesna temperatura namreč sledi predvidljivemu vzorcu – po nekaterih raziskavah objavljenih na PubMed se telesna temperatura čez dan postopoma dviguje, doseže vrh v večernih urah, nato pa skozi noč enakomerno upada do najnižje vrednosti v času prebujanja.
Dobro je poznati te tri kritične trenutke in se jim, kjer je le mogoče, izogniti – ali pa vsaj rezultat vzeti z zadržkom.
Po vsakem obroku je popolnoma normalno in pričakovano, da telesna temperatura nekoliko naraste. To pomeni, da vsaj eno uro po obroku ni priporočljivo meriti temperature, če želite zanesljiv rezultat. Pravzaprav se vsakič, ko nekaj pojemo, temperatura v telesu rahlo dvigne – še posebej, če je hrana energijsko bogata ali polna sladkorjev.
Ta pojav ni domišljija – v medicini ga imenujejo termični učinek hrane oziroma postprandialna termogeneza. Telo namreč za prebavo, presnovo in absorpcijo hranil porabi energijo, kar se kaže tudi kot rahel dvig temperature. Raziskava, objavljena v reviji Journal of Clinical Investigation, je pokazala, da uživanje obrokov z ogljikovimi hidrati ali beljakovinami sproži dvig telesne temperature prek hormona leptina in adrenalinskih mehanizmov, medtem ko je ta odziv pri osebah s prekomerno telesno težo lahko nekoliko šibkejši.
O podobnem termičnem učinku živil in začimb, ki dodatno pospešijo presnovo in posledično rahlo dvignejo telesno temperaturo, smo pisali tudi v članku Kako ponovno zagnati presnovo?, kjer boste odkrili, katere začimbe (čili, kurkuma, ingver) telo dodatno "ogrejejo" prek termogenega učinka.
Zelo pomembna je tudi točka okrog četrte ure zjutraj. Takrat boste po nekaterih ugotovitvah izmerili najnižjo telesno temperaturo v celotnem 24-urnem ciklu, saj telo v tem času ne potrebuje toliko energije za vzdrževanje delovne temperature. Gre tudi za čas, ko je celoten organizem v globokem mirovanju in ko prevladujejo predvsem regeneracijske in očiščevalne funkcije.
Znanstvena literatura to potrjuje: pregled, objavljen v reviji PubMed, navaja, da je cirkadiani ritem jedrne telesne temperature posledica dnevnega nihanja oddajanja toplote skozi okončine, kar je uravnano z širjenjem in krčenjem krvnih žil v koži.
Pri tem velja biti previden – vsak organizem ima namreč svojo lastno najnižjo točko, zato temperature nikoli ne merite med spanjem ali takoj po prebujanju. Počakajte vsaj pol ure, da se telo navadi na svojo dnevno delovno temperaturo, šele nato izmerite vrednost, ki ji lahko zares zaupate.
In še trenutek, ko je naša temperatura najvišja – tudi takrat, kadar nismo bolni. To je približno ob petih popoldan, ko je raven kortizola v telesu na enem od svojih dnevnih vrhov. Kortizol je znan kot "hormon stresa" in po nekaterih ugotovitvah dokazano vpliva tudi na telesno temperaturo.
O kortizolu in njegovem vplivu na telo smo podrobno pisali v članku Nas mora skrbeti preveč ali premalo kortizola?, kjer smo razložili, da gre za hormon, ki ga telo sprošča kot odziv na stres in da je njegova raven čez dan podvržena izrazitemu nihanju. Kadar je kortizol dlje časa povišan, lahko po nekaterih opažanjih vodi tudi do utrujenosti, slabšega spanca in spremenjenega apetita – temu smo posvetili poseben prispevek Vse, kar morate vedeti o utrujenosti nadledvične žleze.
Zelo priporočljivo je, da ta popoldanski termin preživite kar se da mirno – nekateri strokovnjaki celo svetujejo kratek popoldanski počitek. Kortizol namreč ne vpliva le na temperaturo, temveč lahko v telesu sproži tudi druge, na videz nelogične signale, ki lahko trenutno počutje še poslabšajo. Marsikdo, ki se ukvarja z jogo ali tehnikami umirjanja, opisuje, da se prav v tem popoldanskem "kritičnem oknu" najlažje znajde v nepojasnjeni razdraženosti ali utrujenosti – kar je povsem skladno s tem hormonskim nihanjem.
Celo zdravniki sami opozarjajo, da lahko odstopanja pri merjenju temperature glede na čas dneva, mesto merjenja in druge dejavnike (obrok, gibanje, vroč napitek) povzročijo razlike, ki znatno presegajo pričakovane vrednosti. Strokovnjaki s Lekarne Ljubljana tako svetujejo, naj se temperatura vedno meri na istem mestu in v primerljivih okoliščinah, saj se vrednosti glede na mesto in čas meritve lahko razlikujejo tudi za skoraj celo stopinjo Celzija.
Podobno tudi Pomurske lekarne priporočajo, naj se temperatura meri v mirovanju, vsaj dve uri po obroku, saj lahko že topel napitek ali fizični napor začasno popačijo rezultat.
Po nekaterih ugotovitvah upoštevanje teh preprostih pravil bistveno zmanjša možnost napačno izmerjene ali napačno interpretirane temperature – kar je še posebej pomembno pri spremljanju otrok ali kroničnih bolnikov, kjer lahko en sam napačen odčitek povzroči po nepotrebno skrb ali, nasprotno, spregleda zgodnji znak okužbe.
Čuvajte se – in naslednjič, ko boste segli po termometru, se za trenutek vprašajte, koliko je ura.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
