Težave z apnejo v spanju: kako jih prepoznati in kaj storiti?

Nočne težave z apnejo so veliko bolj pogoste, kot se zdi. Ker simptomi niso vedno očitni, je pomembno, da jih pravočasno prepoznamo. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima kar 5–10 % odraslih ljudi težave z apnejo v spanju, vendar jih veliko niti ne ve za to.

Najbolj očiten znak je zelo glasno smrčanje, ki se nenadoma ustavi, nato pa po kratkem premoru spet začne. To je tipičen primer epizode apneje poznane kot kratke prekinitve dihanja med spanjem. Po podatkih raziskav se lahko to zgodi tudi več desetkrat na uro. Če vam partner ali družinski član omeni, da ponoči pogosto prenehate dihati, je to resen znak, da bi morali ukrepati.



Eden izmed manj znanih simptomov je pogosto uriniranje ponoči. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z apnejo povečano izločanje soli in vode zaradi višje ravni hormona atriopeptina (hormon, ki pomaga uravnavati krvni tlak in količino tekočine v telesu). Če se večkrat na noč prebujate zaradi potrebe po stranišču, je to lahko povezano prav z apnejo.

Drugi pogosti nočni simptomi vključujejo nemiren spanec, nočno potenje in nenadna prebujanja z občutkom dušenja ali pomanjkanja zraka. Ljudje s to motnjo se pogosto prebujajo utrujeni, ne glede na to, koliko časa so spali.

Kaj pa podnevi?

Dnevni znaki apneje so lahko prav tako izraziti. Stalna utrujenost in zaspanost že od jutra naprej sta med najpogostejšimi simptomi. Ljudje z apnejo imajo pogosto težave s koncentracijo in pozornostjo ter se težko osredotočajo na delo. V hujših primerih lahko oseba celo zaspi med sestanki, predavanji ali – kar je še posebej nevarno – med vožnjo.

Jutranji glavoboli so še en značilen znak, ki je posledica pomanjkanja kisika med spanjem. Zaradi prekinitev dihanja se zniža raven kisika v krvi, kar vpliva na delovanje možganov in povzroča glavobole.

Poleg fizičnih simptomov so pogoste tudi spremembe v razpoloženju. Razdražljivost, slabša odpornost na stres in splošno slabo počutje so znaki, ki jih ne gre zanemariti.

Kaj storiti?

Če prepoznate več teh simptomov pri sebi ali pri bližnjem, je smiselno, da se posvetujete z zdravnikom. Diagnoza apneje se običajno postavi s pomočjo polisomnografije – posebnega testa, ki spremlja dihanje, raven kisika in delovanje srca med spanjem.

Zdravljenje apneje je odvisno od resnosti motnje. Pri blažjih oblikah lahko pomagajo spremembe življenjskega sloga, kot so izguba telesne teže, izogibanje alkoholu in uspavalom ter spanje na boku. V hujših primerih se uporablja CPAP aparat (neprekinjen pozitiven pritisk v dihalnih poteh), ki ohranja dihalne poti odprte in preprečuje prekinitve dihanja.

Zgodnje prepoznavanje in ustrezno zdravljenje apneje lahko bistveno izboljšata kakovost življenja in zmanjšata tveganje za resne zdravstvene zaplete, kot so visok krvni tlak, srčni infarkt in možganska kap. Če opazite znake apneje, ne odlašajte z obiskom zdravnika – vaše zdravje je vredno tega koraka.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.