Kitajski in kanadski znanstveniki so izvedli raziskavo, v kateri so ugotovili, da imajo ljudje z zadostno količino vitamina A v telesu boljše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, pozornost in sposobnost reševanja problemov. Pomanjkanje tega vitamina pa lahko povzroči hitrejši upad mentalnih sposobnosti.
Raziskava, ki razkriva moč vitamina AV raziskavi je sodelovalo 330 ljudi s povprečno starostjo 77 let. Raziskovalci so jim izmerili raven vitamina A v krvi in jih testirali na različnih miselnih nalogah. Rezultati so bili jasni:
- 61 % sodelujočih je imelo normalno raven vitamina A in so dosegli dobre rezultate pri testih spomina.
- 26 % jih je imelo blago pomanjkanje tega vitamina in so se odrezali nekoliko slabše.
- 13 % sodelujočih je imelo močno pomanjkanje vitamina A, kar se je odražalo v najslabših rezultatih pri testih spomina in koncentracije.
Po teh rezultatih raziskovalci sklepajo, da ima vitamin A pomembno vlogo pri ohranjanju miselnih sposobnosti, še posebej pri starejših ljudeh.
Kako vitamin A vpliva na možgane?Vitamin A je ključen za zdravo delovanje živčnega sistema in ima več pozitivnih učinkov na možgane:
- Podpira delovanje nevronov: to so živčne celice, ki prenašajo informacije po možganih.
- Zmanjšuje oksidativni stres: preprečuje poškodbe celic zaradi prostih radikalov, ki nastajajo v telesu.
- Pomaga pri nastajanju novih možganskih celic: pomembno pri učenju in pomnjenju.
- Zmanjšuje tveganje za demenco: več raziskav je pokazalo, da ljudje z večjo količino vitamina A v prehrani redkeje zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo.
Katera živila so bogata z vitaminom A?Da bi preprečili pomanjkanje vitamina A, je pomembno, da vsak dan uživamo živila, ki ga vsebujejo. Med najboljšimi viri so:
- Zelenjava: korenje, sladki krompir, buče, špinača, ohrovt, blitva, brokoli, paprika.
- Sadje: marelice, breskve, mango.
- živalski viri: jajca, mleko in mlečni izdelki, goveja jetra, ribe (losos, tuna, sardine), ribje olje.
Koliko vitamina A potrebujemo dnevno?Priporočen dnevni vnos vitamina A je odvisen od starosti in spola:
- otroci (1-3 let): 300 µg (mikrogramov)
- otroci (4-8 let): 400 µg
- otroci (9-13 let): 600 µg
- moški (14+ let): 900 µg
- ženske (14+ let): 700 µg
- nosečnice: 770 µg
- doječe matere: 1.300 µg
Preveč vitamina A lahko povzroči težave, zato je pomembno, da ga ne uživamo v pretiranih količinah, predvsem v obliki prehranskih dopolnil.
Vitamin A igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravih možganov in dobrega spomina. Če želimo zmanjšati tveganje za kognitivni upad v starosti, moramo poskrbeti za uravnoteženo prehrano, bogato z vitaminom A. Najboljši način za to je uživanje raznolike zelenjave, sadja in živalskih virov tega vitamina. Ne pozabimo, zdravje možganov je v veliki meri odvisno od tega, kaj jemo ...