Skrivnost, ki jo poznajo stoletniki: zakaj bi morali beli fižol jesti vsaj dvakrat na teden

Zamislite si, da vas do večerje sploh ne napade lakota. Brez popoldanskih prigrizkov, brez seganja po čipsu ob gledanju televizije. Točno to se zgodi, ko za kosilo pojeste skledo belega fižola – bodisi kot pasulj, v solati ali kot prilogo. Fižol namreč vsebuje ogromno vlaknin, kar pomeni, da boste po samo nekaj žlicah še dolgo imeli občutek sitosti. Hrana bogata z ogljikovimi hidrati zagotavlja sitost dobre pol ure, hrana bogata z maščobami za do 4 ure, hrana bogata z vlakninami pa cel dan.

Prijateljev brat je lani zamenjal mesno kosilo z enolončnico iz belega fižola, ki jo je pripravljal dvakrat tedensko. Po treh mesecih je bil lažji za šest kilogramov, ne da bi se kdorkoli zavedal, da "drži dieto". Ko so ga vprašali po skrivnosti, je odgovoril: "Preprosto nisem bil nikoli lačen." Na Vemkajjem.si smo že pisali o živilih, ki zagotavljajo dolgotrajno sitost – fižol je med njimi na samem vrhu.

1. Beli fižol je bogat z antioksidanti

Ko govorimo o antioksidantih, večina pomisli na borovnice ali zeleni čaj. A raziskovalci so ugotovili, da fižol po vsebnosti antioksidantov prekosi celo gojena borovnica. Antioksidanti so snovi, ki v telesu nevtralizirajo proste radikale – nestabilne molekule, ki lahko poškodujejo celice in prispevajo k prezgodnjemu staranju ter različnim bolezenskim stanjem. Fižol vsebuje veliko polifenolov, vrste antioksidantov, ki se borijo proti škodljivim snovem, ki nastajajo pri presnovi, in prav te zaščitne snovi ga uvrščajo med resnična superživila.

2. Vlaknine za prebavo, holesterol in živčevje

Veliko vlaknin ne daje samo občutka sitosti. Blagodejno vplivajo na prebavni trakt, uravnavajo stopnjo kislosti v telesu, krepijo in obnavljajo živčevje. Topne vlaknine vežejo nase žolčne kisline, kar telesu pomaga pri uravnavanju ravni holesterola v krvi. Netopne vlaknine pa mehansko pospešujejo prebavo in pomagajo pri zaprtosti.

Številke so impresivne: 100 gramov belega fižola pokrije kar 52 % dnevnih potreb po vlakninah. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki redno uživajo fižol, nižjo telesno težo, manjši obseg pasu in nižji krvni tlak – vse to so dejavniki, ki so povezani z manjšim tveganjem za kronične bolezni.

Če imate težave s popoldanskimi prigrizki, pojejte fižol za kosilo – v kakršni koli obliki. Odlično deluje tudi, ko iščete načine za zdravo in trajnostno uravnavanje telesne teže brez stradanja.

Namig: Fižol skuhajte z malo kumine – ta začimba zmanjša morebitno napenjanje in naredi jed prijaznejšo za prebavo. Več o tem, katera živila in trike poznati za zdrav želodec, si preberite v prispevku Čuvajte svoj želodec.

3. Folna kislina in tiamin: dvojna zaščita za srce in možgane

Vitamin B9 (folna kislina) je ključen za zdravje srca in ožilja. Uravnava ravni homocisteina v krvi – pri čemer preveč homocisteina poveča tveganje za bolezni srca in možgansko kap. V samo 100 gramih belega fižola je več kot 50 % dnevnih potreb po folni kislini, poleg tega pa fižol vsebuje razmeroma malo maščob. Folna kislina sicer pomaga pri rasti, razvoju in preprečevanju slabokrvnosti – priporočen dnevni vnos za odrasle je 400 mikrogramov, ki ga z redno prehrano, bogato s stročnicami, zlahka dosežemo.

Vitamin B1 (tiamin) je zaslužen za boljše kognitivne sposobnosti, delovanje možganov in spomin. Fižol spodbuja delovanje možganov in izboljšuje spomin, dovolj tiamina pa je že v 90 gramih fižola.

4. Molibden: tih razstrupljevalec, ki ga pogosto pozabimo

Manj znana, a izjemno koristna lastnost belega fižola je visoka vsebnost molibdena – slednega elementa, ki je nujen za delovanje encima sulfit oksidaze. Ta encim v telesu pretvori sulfite v neškodljive sulfate in s tem telesu pomaga pri razstrupljanju. Sulfiti so konzervans, ki ga najdemo v številnih industrijsko predelanih živilih – vinu, suhih sadežih, konzerviranih omakah – in lahko pri občutljivih posameznikih izzovejo glavobole, oteženo dihanje in motnje v delovanju živčnega sistema. Reden vnos molibdena prek hrane, kot je beli fižol, je naraven in učinkovit način, kako telesu pomagati pri tem procesu.

Beli fižol pri stoletnikiih – to ni naključje

Raziskave med dolgoživimi ljudmi po vsem svetu kažejo, da fižol redko manjka na njihovem jedilniku. Analiza prehranjevalnih navad stoletnikov je razkrila, da ga pojedo osemkrat več kot povprečen odrasel človek – najpogosteje v juhah, enolončnicah in solatah. Ni naključje – fižol je res izjemno živilo, pri katerem se splača izkoristiti celo vodo, v kateri ga kuhate.

Beli fižol je cenovno dostopen, sicer vsestranski, in ga zlahka vključite v dnevno prehrano – v solato, juho, namaz ali kot prilogo k zelenjavi. Začnite z dvakrat tedensko in opazujte razliko.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.