
Vsakič, ko odlijete vodo izpod fižola v odtok, dobesedno zlijete proč nekaj, kar bi lahko nadomestilo eno od plastenk čistila iz kopalniške omarice. Zveni nenavadno? Razumljivo. A za to staro gospodinjsko modrostjo stoji presenetljivo preprosta kemija – in vse več ljudi jo znova odkriva.
Poznamo nekoga, ki je vodo od fižola desetletja zlival proč, dokler mu sosed ni nekega popoldneva pokazal, kako z njo v nekaj minutah zbrisal maščobne madeže s kuhinjskih steklenih vrat – brez kapljice kupljenega čistila. Od takrat fižolove vode preprosto ne zavrže več. Pravi, da gre za eno tistih "babičinih" rešitev, ki jih je modernost potisnila v ozadje, dejstva pa jim počasi spet vračajo verodostojnost.
Skrivnost se skriva v sestavinah, ki med kuhanjem prehajajo iz stročnic v vodo. Med kuhanjem fižola se v tekočino sproščajo škrob, beljakovine in saponini – naravne spojine, ki jih rastline tvorijo kot obrambo pred škodljivci in glivicami. Saponini imajo eno zelo uporabno lastnost: delujejo kot naravni surfaktanti, torej snovi, ki znižajo površinsko napetost vode in ji pomagajo "prijeti" maščobo ter umazanijo, da jo nato lažje speremo. Raziskovalci to lastnost saponinov opisujejo kot razlog, zakaj so se saponini stoletja uporabljali v milih in detergentih, še preden so jih izpodrinile sintetične kemikalije.
Podobno tekočino, le iz čičerike, je v zadnjih letih svet spoznal pod imenom aquafaba – beseda, sestavljena iz latinskih izrazov za vodo in fižol. Najprej je postala hit v veganski kuhinji kot nadomestek za beljak (lahko jo, na primer, vmešate v peno za brezjajčne poljubčke), znanstvene objave pa so jo prepoznale tudi kot dragocen "stranski proizvod" pri predelavi stročnic, ki ga je smiselno znova izkoristiti namesto vreči proč. Isti mehanizem – beljakovine in škrob, ki dajeta tekočini gostoto in penilno moč – je tisti, ki na steklu in keramiki razgrajuje maščobne madeže.
Postopek je presenetljivo preprost in ne zahteva nobenih dodatnih sestavin, ki jih morda nimate doma:
Princip je pravzaprav zelo podoben tistemu, ki ga telo uporablja pri prebavi – maščobe v želodcu razkrajajo encimi in žolčne kisline, na steklu pa podobno vlogo prevzamejo saponini in beljakovine iz fižolove vode. Če iščete še dodatno moč pri čiščenju kopalnice, lahko fižolovo vodo kombinirate tudi z sodo bikarbono, ki je prav tako eno izmed najbolj uveljavljenih naravnih čistil v gospodinjstvu.
Po nekaterih ugotovitvah naj bi imela redna uporaba agresivnih čistilnih sredstev dolgoročno breme za zdravje, ki ga pogosto spregledamo. Obsežna raziskava Univerze v Bergnu, ki je 20 let spremljala več kot 6.000 udeleženk Evropske raziskave o respiratornem zdravju, je pokazala, da se je pljučna funkcija pri ženskah, ki so redno čistile doma, zmanjševala hitreje kot pri tistih, ki niso. Vodja raziskave je takrat dejala, da bi za večino čiščenja povsem zadostovala že vedro vode z malo mila in krpa iz mikrovlaken – kemikalije pogosto niso potrebne v takšnih količinah, kot jih uporabljamo.
Podobno tudi pri nas opozarjajo, da nekatera čistila vsebujejo snovi, kot je 1,4-dioksan, ki nastane kot stranski produkt proizvodnje in se na nalepki pogosto sploh ne navaja. Zato vsako gospodinjsko rešitev, ki zmanjša količino kupljene kemije v domu, velja vsaj poskusiti – fižolova voda je le ena izmed njih, ne pa edina ali čudežna rešitev. Za trdovratnejše madeže in razkuževanje so klasična čistila še vedno smiselna izbira; fižolova voda je odlična dopolnitev, ne nadomestek za vse.
Fižol sicer ni znan le po svoji "drugi" vlogi v gospodinjstvu. Stročnice, kamor sodi tudi fižol, po nekaterih ugotovitvah redno uživajo tudi ljudje, ki dosegajo izjemno visoko starost, saj vsebujejo beljakovine, zdrave ogljikove hidrate in vlaknine. Če vas zanima, zakaj prav beli fižol velja za pravi zaklad mineralov in vitaminov, ali pa kako stročnice pomagajo pri prebavnih težavah, lahko preberete tudi v naših drugih objavah.
Zanimivo je tudi, da fižolova voda ni edini primer, ko nam "stranski proizvod" kuhanja koristi bolj, kot bi pričakovali – podobno velja za marsikatero domačo navado, ki so jo poznale že naše babice, denimo uporabo stročnic za preprečevanje slabokrvnosti ali kombinacijo kisa in sode bikarbone, ki jo najdete v članku o napakah pri pripravi hrane, zaradi katerih izgubljamo hranila.
Voda, v kateri smo kuhali fižol, torej ni odpadek, temveč tekočina, bogata s saponini in beljakovinami, ki ji dajejo naravno čistilno moč. Namesto da jo zlijete v odtok, jo precedite, po želji dodajte malo kisa in jo uporabite za čiščenje stekla in drugih gladkih površin. Gre za majhno, a smiselno spremembo navade, ki lahko v domu zmanjša količino kemičnih čistil – brez dodatnih stroškov in brez dodatnega odpadka.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
