Zakaj srce ne mara nizkih temperatur?

V primeru hladnega vremena začne srce utripati hitreje, potreba srčne mišice po kisiku se poveča, krvne žile pa se skrčijo ... Vse to pomeni dodatno obremenitev srca, še posebej pri starejših, kroničnih bolnikih in ljudeh s srčno-žilnimi težavami.

Zakaj je srce bolj obremenjeno v hladnem vremenu?

Mraz povzroča več fizioloških sprememb, ki lahko povečajo tveganje za srčno-žilne zaplete:

• Zoženje krvnih žil: Da bi ohranilo toploto, telo skrči krvne žile, kar poveča krvni tlak in obremenitev srca.
  
  
• Hitrejši srčni utrip: Srce mora hitreje črpati kri, da bi organom zagotovilo dovolj kisika.
  
  
• Povečana viskoznost krvi: V mrzlem vremenu se lahko kri zgosti, kar poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov in posledično srčnih infarktov ter možganskih kapi.
  
  
• Dehidracija: Hladen zrak je pogosto suh, kar lahko povzroči dehidracijo, kar dodatno obremeni srce.

Številke ne lažejo: več infarktov pozimi in zgodaj spomladi

Raziskave kažejo, da se pozimi in zgodaj spomladi poveča število srčnih napadov in kapi. Britanska študija iz leta 2010 je pokazala, da že padec zunanje temperature za eno stopinjo Celzija poveča tveganje za srčni infarkt za 2 % v naslednjih 28 dneh!

Ameriško združenje za srce (AHA) opozarja, da se največ srčnih napadov zgodi ravno v zimskih mesecih. Povečano tveganje traja približno 15 dni po nenadnem padcu temperature.

Aktivnosti v mrazu – zakaj je hoja kot tek na 100 metrov?

Pri nizkih temperaturah tudi lažja telesna aktivnost predstavlja večji napor za srce. Hoja po snegu in mrazu lahko obremeni srce podobno kot tek na 100 metrov. To se zgodi, ker mora srce črpati več krvi, mišice pa za gibanje porabijo več energije kot običajno. Zato lahko že čiščenje snega ali hitrejša hoja v hladnem vremenu sproži srčni napad pri ljudeh z že prisotnimi težavami.

Kako zaščititi srce v hladnem vremenu?

1. Primerno se oblecite: Več plasti oblačil pomaga ohranjati telesno toploto. Posebno pozornost namenite zaščiti rok, nog in glave, saj telo tam izgublja največ toplote.
   
   
2. Ne pretiravajte s fizičnimi napori: Če imate težave s srcem, ne izvajajte težkih fizičnih del, kot je kidanje snega. Po potrebi si vzemite pogoste premore.
   
   
3. Pijte dovolj tekočine: Dehidracija poveča tveganje za zgostitev krvi in obremenitev srca.
   
   
4. Ogrejte prostor, preden greste ven: Nenaden prehod iz toplega na hladen zrak lahko povzroči šok za srčno-žilni sistem.
   
   
5. Poslušajte svoje telo: Če občutite bolečino v prsih, težko dihanje ali nenadno utrujenost, takoj poiščite zdravniško pomoč.

Zgodnja pomlad, ko naša skrbi za toploto že malo popusti, sonce pa še ni dovolj toplo, prinaša večje tveganje za srčno-žilne bolezni, a s pravilnimi ukrepi lahko zaščitimo svoje zdravje. Poskrbimo za primerno obleko, izogibajmo se pretiranemu naporu in redno spremljajmo svoje zdravstveno stanje.