Rubrika:
Dobro je vedeti
Kaj je presnovni sindrom?
Presnovni sindrom je skupek zdravstvenih težav, kot so odvečna trebušna maščoba, visok krvni tlak, povišan krvni sladkor, nizka raven dobrega (HDL) holesterola in visoka raven trigliceridov ...
Ljudje s presnovnim sindromom imajo od 2- do 4-krat večje tveganje za srčno kap ali možgansko kap, možnost za razvoj sladkorne bolezni pa je kar 20-krat večja! Zaskrbljujoče je, da se sindrom pojavlja pri vedno mlajših ljudeh. Raziskave kažejo, da ima približno 25 % odraslih v razvitem svetu vsaj tri od petih dejavnikov, ki definirajo presnovni sindrom.
Kako prepoznati presnovni sindrom?
Presnovni sindrom ni ena sama bolezen, ampak skupek več dejavnikov. Ključen znak je odvečna maščoba okoli trebuha – moški z obsegom pasu nad 102 cm in ženske nad 88 cm so v rizični skupini. K temu pogosto spada visok krvni tlak (več kot 130/85 mmHg), povišan krvni sladkor na tešče (nad 5,6 mmol/L), visoki trigliceridi (nad 1,7 mmol/L) ter nizek HDL holesterol (pod 1,0 mmol/L pri moških in 1,3 mmol/L pri ženskah).
Znaki se sprva ne kažejo močno, zato je sindrom pogosto spregledan. A če se na dolgi rok ne zdravi, lahko vodi v resne težave – srčni infarkt, možgansko kap ali odpoved ledvic.
Presnovni sindrom in zajtrk – pomembna povezava
Švedski znanstveniki so v obsežni študiji ugotovili, da imajo ljudje, ki preskakujejo zajtrk, večje tveganje za presnovni sindrom. Otroci in najstniki, ki ne zajtrkujejo, imajo že v odraslosti več trebušne maščobe in višji krvni tlak. Raziskava, ki je vključevala več kot 2000 ljudi, je pokazala, da tisti, ki redno zajtrkujejo polnovredna živila (ovseni kosmiči, jajca, polnozrnat kruh), redkeje razvijejo dejavnike tveganja za presnovni sindrom.
Kako zmanjšati tveganje?
Dobra novica je, da je presnovni sindrom mogoče preprečiti in tudi izboljšati s spremembo življenjskega sloga. Pomembno je redno gibanje – že 30 minut hoje na dan lahko znatno zmanjša tveganje. Prehrana igra ključno vlogo: priporočljivo je uživati veliko vlaknin (zelenjava, sadje, polnozrnata žita) ter zdravih maščob (olivno olje, oreščki, ribe). Izogibati se je treba sladkorju, predelanim živilom in transmaščobam, ki jih najdemo v hitri hrani.
Poleg tega je ključnega pomena zmanjšanje stresa in dovolj kakovostnega spanca. Kronični stres in pomanjkanje spanja namreč vplivata na hormone, ki uravnavajo apetit in metabolizem, kar lahko vodi v debelost in inzulinsko rezistenco.
Kaj pravijo raziskave?
Študije kažejo, da ljudje, ki izgubijo vsaj 5–10 % telesne teže, bistveno izboljšajo svoje zdravje. Na primer, ameriška raziskava s skoraj 10.000 udeleženci je pokazala, da so tisti, ki so vzdrževali zdravo telesno težo, imeli 40 % manjše tveganje za razvoj sladkorne bolezni.
Raziskava iz leta 2021 je potrdila, da redno uživanje rib, bogatih z omega-3 maščobami (losos, sardine), zmanjša raven trigliceridov v krvi za 25–30 %. Poleg tega je znano, da sredozemska prehrana – bogata z zelenjavo, olivnim oljem in ribami – zmanjša tveganje za srčne bolezni za več kot 30 %.
Presnovni sindrom je vse pogostejši, a ga lahko obvladujemo s preprostimi spremembami življenjskega sloga. Pravilna prehrana, redna telesna aktivnost in zmanjšanje stresa so ključni dejavniki pri preprečevanju tega tihega ubijalca. Če želite izboljšati svoje zdravje, začnite že danes – s kakovostnim zajtrkom, več gibanja in uravnoteženo prehrano. Vsak korak šteje!
vkj
Kronični stres
Presnovni sindrom
Zajtrk in zdravje
Zdrav življenjski slog
Zmanjšanje tveganja