Je kivi res močnejši od pomaranče?

Za primerjavo: srednje velika pomaranča vsebuje približno 70 mg vitamina C. To dovolj pove o moči kivija, ki na prvi pogled ne deluje tako privlačno, boste priznali. Vendar pa je ta majhen sadež poln hranil, ki krepijo telo in ga ščitijo pred boleznimi.

Poleg vitamina C kivi vsebuje tudi folno kislino (vitamin B9), ki je ključna za tvorbo rdečih krvničk in delovanje možganov. En kivi vsebuje približno 40 mcg folne kisline, kar pokrije okoli 10 % dnevnih potreb odraslega človeka. Prav tako je bogat z vitaminom E, ki je pomemben antioksidant – v enem kiviju ga je približno 1,5 mg, kar je primerljivo s količino, ki jo najdemo v mandljih ali avokadu.



Kombinacija teh vitaminov deluje kot naravni ščit pred boleznimi srca in ožilja. Raziskave kažejo, da uživanje kivija izboljšuje prekrvavitev in zmanjšuje tveganje za srčne bolezni. Študija, objavljena v reviji Platelets, je pokazala, da uživanje dveh do treh kivijev na dan lahko zmanjša gostoto krvi in zniža raven slabega holesterola LDL, kar pomeni manjše tveganje za nastanek krvnih strdkov.

A to še ni vse. Kivi vsebuje tudi veliko vlaknin, kar pripomore k boljši prebavi. Povprečno en kivi vsebuje 2-3 g vlaknin, kar pomaga pri rednem odvajanju in zmanjšuje tveganje za zaprtje. Poleg tega vsebuje encim aktinidin, ki izboljšuje razgradnjo beljakovin in olajša prebavo težkih obrokov.

V raziskavi, ki jo je izvedla Univerza v Oslu, so ugotovili, da ljudje, ki redno uživajo kivi, poročajo o manj težavah s prebavo in hitrejšem metabolizmu. Prav tako so v neki drugi študiji, objavljeni v Asia Pacific Journal of Clinical Nutrition, ugotovili, da uživanje kivija pred spanjem izboljša kakovost spanja, saj vsebuje serotonin – hormon, ki pomaga pri uravnavanju spalnega cikla.

Čeprav kivi ni tako priljubljen kot pomaranča ali banana, je zaradi svoje sestave eden najbolj koristnih sadežev za naše telo. Zato naslednjič, ko boste izbirali sadje, ne spreglejte te majhne zelene bombe vitaminov in mineralov ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.