Vegetarijanska prehrana je dvakrat učinkovitejša

Zdaj je tudi uradno: vegetarijanska prehrana je bolj zdrava, predvsem pa učinkovitejša od hrane, ki vsebuje meso. In to ne samo površinsko, ampak tudi tam, kjer se najbolj šteje – v globini mišic in pri presnovnih procesih.

Raziskava, ki jo je izvedla skupina znanstvenikov z Inštituta za eksperimentalno in klinično medicino v Pragi, je namreč pokazala, da so ljudje, ki uživajo vegetarijansko hrano, skoraj dvakrat uspešnejši pri izgubi telesne teže kot tisti, ki se držijo običajnih diet, ki vključujejo zmanjšan kalorični vnos, a še vedno vsebujejo meso in mlečne izdelke. Razlika ni bila majhna. Govorimo o 6,2 kg proti 3,2 kg izgubljene teže v obdobju štirih mesecev. In to brez napornih telovadb ali čudežnih tablet, ampak zgolj s pravilno izbiro hrane.



A pozor – to še ni vse!

Kaj je bilo v tej raziskavi drugače?

Najprej poglejmo, kdo so bili sodelujoči. Znanstveniki so izbrali 74 ljudi, ki so imeli sladkorno bolezen tipa 2 – to je oblika sladkorne bolezni, ki je pogosto povezana z nezdravim življenjskim slogom, prekomerno telesno težo in neustrezno prehrano. Te ljudi so razdelili v dve skupini. Ena skupina se je držala vegetarijanske prehrane, druga pa klasične tako imenovane antidiabetične diete, ki jo predlaga Evropsko združenje za sladkorno bolezen.

Obe skupini sta dnevno zaužili za približno 500 kalorij manj, kot jih običajno porabijo. To pomeni, da je bilo hujšanje načrtno, vendar je bila prehrana med skupinama precej različna. Vegetarijanska prehrana je temeljila predvsem na zelenjavi, stročnicah, polnovrednih žitaricah, sadju in oreščkih, medtem ko so bile živalske sestavine omejene – največ ena skodelica jogurta na dan. Po domače povedano – skoraj nič mesa, nobene salame, klobas ali mastnega sira.

Druga skupina pa je jedla po smernicah za diabetike, kar vključuje tudi pusto meso, ribe, mlečne izdelke, vendar v zmernih količinah.

Mišična maščoba – tih sovražnik vaše presnove

Najzanimivejši del raziskave pa ni bil zgolj izguba teže, ampak vpliv prehrane na tako imenovano mišično maščobo. To ni maščoba, ki jo vidimo z očmi – kot recimo tisto okrog trebuha ali bokov – ampak tista, ki se skriva v mišicah. In prav ta je izjemno pomembna, saj neposredno vpliva na vašo presnovo.

Ko je mišica obdana z maščobo, se namreč zmanjša njena učinkovitost pri uporabi sladkorja iz krvi. Z drugimi besedami – več maščobe v mišicah pomeni večjo možnost za inzulinsko odpornost, kar vodi do težav s sladkorjem v krvi, prekomerne teže, utrujenosti in kasneje tudi do sladkorne bolezni tipa 2.

Raziskovalci so s pomočjo magnetne resonance (napredna slikovna metoda, podobna rentgenu, a brez sevanja) ugotovili, da se je ta notranja mišična maščoba v skupini vegetarijancev bistveno zmanjšala, medtem ko se v drugi skupini skoraj ni premaknila. To pomeni, da se je presnova pri vegetarijanski skupini ne le izboljšala, ampak tudi pomladila – saj se mišice lahko spet normalno odzivajo na inzulin.

Zakaj rastlinska hrana bolje deluje?

V ljudski medicini že stoletja verjamejo, da rastlinska hrana "čisti telo" in vrača energijo. Danes imamo za te trditve tudi trdne znanstvene dokaze. Na primer:

• Stročnice (kot so fižol, leča, čičerika) vsebujejo veliko vlaknin, ki urejajo prebavo in uravnavajo sladkor v krvi. Ena skodelica leče ima približno 15 gramov vlaknin, kar je že polovica dnevnih potreb odraslega človeka.
  
  
• Polnovredna žita (kot so oves, ječmen, pira) vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate, ki se počasneje razgrajujejo in tako ne povzročijo hitrih skokov sladkorja.
  
  
• Zelenolistna zelenjava (kot je špinača, ohrovt, blitva) vsebuje veliko magnezija, ki pomaga pri uravnavanju inzulina. Raziskava iz leta 2010, objavljena v British Medical Journal, je pokazala, da vsakodnevno uživanje zelenolistne zelenjave zmanjša tveganje za sladkorno bolezen za 14 %.
  
  
• Oreščki (posebej orehi in mandlji) vsebujejo zdrave maščobe, ki nasitijo in pomagajo pri uravnavanju apetita. Ljudje, ki vsak dan pojedo majhno pest oreškov, so po podatkih Harvard School of Public Health v povprečju lažji za 2-3 kilograme kot tisti, ki jih ne jedo.

Kaj nam pove ta raziskava o življenju in zdravju?

Zanimivo je, da tradicionalna ljudska modrost pogosto ujame bistvo še preden ga potrdi znanost. Ko so stare mame rekle: "Jej zelenjavo, da boš zdrav kot dren!" – so imele več kot prav.

Vegetarijanska prehrana ne pomeni le odrekanja mesu, ampak pomeni več prostora za kakovostno, polnovredno, hranilno bogato hrano, ki naše telo hrani in hkrati čisti. Zmanjšanje mišične maščobe pomeni, da telo začne energijo porabljati bolj učinkovito, kar pomeni več energije, manj utrujenosti, boljši spanec in manj hrepenenja po sladkem.

Dr. Hana Kahleova, vodja raziskave, je poudarila, da gre pri rezultatih raziskave za pomembno odkritje ne le za diabetike, temveč tudi za vse, ki želijo shujšati na zdrav in trajen način. Mi bi dodali – to je pomembno tudi za vse, ki želijo živeti dolgo, vitalno in v harmoniji z naravo.

Kaj lahko storite danes?

Če ste ob tem članku začutili željo, da bi vsaj malo spremenili svoje prehranske navade, potem je morda zdaj pravi trenutek. Ni treba, da takoj postanete 100 % vegetarijanec. Dovolj je že, da nekajkrat na teden zamenjate mesni obrok z dobro sestavljeno zelenjavno jedjo – recimo bogato enolončnico iz fižola in ajde ali pa pečeno zelenjavo z olivnim oljem in semeni.

Vaše telo vam bo hvaležno. In morda boste že čez nekaj tednov opazili, da se lažje zbudite, imate več energije in ste celo izgubili nekaj kilogramov – brez mukotrpnega stradanja.

Dejstvo, ki pove vse

V Sloveniji je po podatkih NIJZ iz leta 2023 približno 22 % odraslih prekomerno prehranjenih. Sladkorno bolezen tipa 2 pa ima že več kot 135.000 Slovencev. Večina teh primerov bi bila po ocenah WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) lahko preprečena z bolj zdravo prehrano in več gibanja.

Vegetarijanska prehrana ni modna muha. Je način življenja, ki ga lahko z malo volje vključite v svojo vsakdanjo rutino – in si s tem podarite nekaj, česar se ne da kupiti: boljše zdravje in daljše življenje.