
Po ljudskem izročilu naj bi mešanica naribanega hrena in domačega jabolčnega kisa pomagala pri zamašenem nosu, draženju v grlu in občutku teže v sinusih. Gre za tradicionalno domače pomagalo, ne za zdravilo v medicinskem pomenu besede – pri vztrajnih ali hujših težavah je vedno priporočljivo poiskati nasvet zdravnika.
Virusne okužbe, glavoboli, kašelj, zamašen nos, težave s sinusi ... Kdor je kdaj pozimi tri tedne zaporedoma hodil spat z robčkom v roki, ve, kako izčrpavajoče je to lahko. In prav zato se marsikdo vsako leto znova vpraša, ali obstaja kaj preprostega, kar bi si lahko pripravil doma, preden poseže po polici z zdravili.
Ob hladnih dneh se število prehladnih obolenj opazno poveča. Statistika kaže, da se zadnji val sezonskih prehladov, gripe in vnetij zgornjih dihal navadno umiri šele proti koncu januarja ali v začetku februarja. Kot pojasnjujeta ameriška Center za nadzor bolezni (CDC) in medicinski portal MedlinePlus, ki deluje pod okriljem ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH), prehlad povzroča več kot 200 različnih virusov, zato univerzalnega zdravila zanj (še) ni – lahko pa si olajšamo simptome in podpremo telo pri okrevanju.
Ena od takšnih ljudskih pomoči je preprosta domača mešanica hrena in jabolčnega kisa, ki jo poznajo že naše babice, znana pa je bila že v antiki. O njej priča star grški pregovor, ki pravi: redkev ima težo svinca, pesa srebra, hren pa zlata.
Znanka, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu in je zato vsako zimo prva na vrsti za prehlad, mi je nekoč zaupala, da si vsako jesen vnaprej pripravi kozarček hrena v jabolčnem kisu. "Ko me začne dušiti v nosu, si za nekaj minut privoščim inhaliranje nad kozarcem – učinek je takojšen, čeprav vem, da to ni zdravilo, ampak samo olajšanje," je povedala. Podobne izkušnje si delijo tudi bralci na forumih in v komentarjih pod sorodnimi članki – nekaterim mešanica najbolj koristi prav pri občutku zamašenosti, drugim pri lajšanju hripavosti.
Hren naribajte in ga prelijte s kisom, tako da je koren v celoti prekrit. Mešanico dajte v kozarec, ki ga lahko dobro zaprete, in ga za najmanj 5 dni postavite na mesto, ki ni izpostavljeno neposredni sončni svetlobi. Enkrat na dan kozarec dobro pretresite, da se sestavini bolje prepojita.
Po petih dneh vam mešanice sploh ni treba zaužiti. Že nekaj minut inhaliranja nad odprtim kozarcem po nekaterih izkušnjah pomaga pri občutku zamašenosti sinusov – podobno kot pri hrenovki ali wasabiju, ki ju poznamo iz kuhinje.
Za pekočo aromo hrena je odgovorna spojina allil izotiocianat, ki nastane, ko naribamo koren in se sprosti iz rastlinskih celic. Po ugotovitvah raziskave, objavljene v reviji na portalu ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (PubMed Central), ima ta spojina antioksidativne, protivnetne in protimikrobne lastnosti, prav ta hlapna, dražeča nota pa je tista, ki pri vdihavanju povzroči znano "odpiranje" nosu. Podobno ocetni kislini v jabolčnem kisu pripisujejo blago protibakterijsko delovanje, čeprav je znanstvenih dokazov o njegovem neposrednem učinku na potek prehlada še vedno malo.
Če v mešanico namočite krpo oziroma jo z žličko namažete z njo, jo lahko položite čez čelo – marsikdo poroča, da mu topel in rahlo pekoč obkladek pomaga pri občutku napetosti v glavi, ki pogosto spremlja zamašen nos. Če vas boli grlo ali vas muči kašelj, si lahko namočeno krpo ovijete okoli vratu, seveda tako, da ni neposredno na koži, temveč čez tanjšo plast oblačila ali gaze.
Ljudsko izročilo pozna tudi obkladek s to mešanico na prsih. Tu je potrebna previdnost: hren vsebuje močno dražilno snov, ki lahko pri neposrednem in dolgotrajnem stiku s kožo povzroči draženje, pekoč občutek ali celo opekline – še posebej, če obkladek ostane na koži čez celo noč. Če se odločite za tovrsten obkladek, ga zato nanesite čez tanko plast oblačila (ne neposredno na golo kožo), pustite ga največ 10 do 15 minut in ga nato odstranite. Pri občutljivi koži, pri otrocih, nosečnicah in doječih ter pri ljudeh z astmo, kožnimi boleznimi ali alergijami na rastline iz družine križnic (kamor spadata tudi gorčica in ohrovt) se takšnim obkladkom raje izognite ali jih predhodno preizkusite na majhnem delu kože.
Domača mešanica je lahko prijetna podpora ob blagem prehladu, ni pa nadomestilo za zdravniško oskrbo. Zdravnika obiščite, če ima kašelj gnojne izmečke ali ga spremljajo piski pri dihanju, če vročina traja več kot tri dni, če se simptomi po enem tednu ne izboljšujejo ali če gre za majhnega otroka, nosečnico ali osebo s kroničnim obolenjem dihal.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
