Rdeče vino je zdravo predvsem zaradi resveratrola, žal pa vsebuje tudi negativne učinkovine

Po nekaterih ugotovitvah naj bi bil resveratrol eden najbolj zanimivih rastlinskih spojin, ki jih pozna sodobna prehranska znanost – v kozarcu rdečega vina ga je le drobec, a njegov potencialni vpliv na zdravje srca, ožilja in celic je vredno spoznati. V nadaljevanju razložimo, od kod prihaja, kaj o njem pravijo raziskave in zakaj en kozarec ostaja en kozarec.

Verjetno ste že velikokrat prebrali, kako zdravo je rdeče vino. In to v veliki meri drži. Rdeče vino namreč vsebuje resveratrol, polifenol, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah ščitil telo pred oksidacijskim stresom in prostimi radikali. Resveratrol je prav tisti razlog, da so rdeče grozdje, rdeče vino, maline, slive in arašidi tako pogosto omenjeni med živili, ki naj bi pozitivno vplivala na organizem.

Eden od mojih znancev, sicer rekreativni kolesar v poznih štiridesetih, mi je nekoč povedal zanimivo izkušnjo: po priporočilu prijatelja je nekaj mesecev poskusno uvedel kozarec kakovostnega rdečega vina ob večerji, ob tem pa je predvsem opazoval, kako se počuti. Po njegovih besedah si ni domišljal čudežev, vendar je opazil, da je bil v tem obdobju bolj pozoren na celotno prehrano in gibanje – kar je sicer najverjetneje prineslo večino dejanske spremembe. Njegova izkušnja lepo ponazarja, zakaj je resveratrol vredno razumeti v širšem okviru zdravega življenjskega sloga, ne kot čudežno rešitev.

Kaj resveratrol naj bi po nekaterih ugotovitvah počel v telesu

Raziskave nakazujejo, da redno uživanje hrane, bogate s resveratrolom, lahko aktivira gen SIRT1, ki naj bi ščitil telo pred kroničnimi degenerativnimi boleznimi. Znanstveniki so ugotovili, da se ta gen po dosedanjih spoznanjih sproži predvsem na dva načina: s kalorično restrikcijo (stradanjem) in z resveratrolom – kar je tudi razlog, da nekateri povezujejo občasno postenje z razstrupljanjem in obnovo telesa. V rastlinah resveratrol služi kot naravna obramba pred napadi gliv, podoben zaščitni učinek pa naj bi imel tudi pri ljudeh.

Po nekaterih ugotovitvah naj bi resveratrol vplival tudi na prožnost krvnih žil ter na sestavo krvnih maščob, kar je tesno povezano s splošnim zdravjem srca in ožilja. Gre za izrazito močan antioksidant, zato se mu pripisuje tudi vloga pri zmanjševanju tveganja za nekatere kronične bolezni, upočasnjevanju celičnega staranja in spodbujanju zdrave prebave. Morda prav zato je kot prehransko dopolnilo precej priljubljen med športniki, zlasti po poškodbah, saj naj bi po nekaterih poročanjih pripomogel k hitrejšemu okrevanju in zmanjšanju vnetnih odzivov. Podoben zaščitni učinek na ožilje imajo tudi nekatera druga živila, ki jih redno uvrščamo na mizo.

Resveratrol in celice – kaj pravijo raziskave

Posebej obetavne, čeprav še v veliki meri predmet nadaljnjega raziskovanja, so študije o vplivu resveratrola na življenjski cikel posameznih celic. Po nekaterih ugotovitvah naj bi resveratrol spodbujal naravni mehanizem apoptoze (programirane celične smrti) ter zaviral nastajanje novih krvnih žil, ki "hranijo" nezdravo tkivo (proces, imenovan zaviranje angiogeneze). Pomembno je poudariti, da gre za predklinične in delno klinične ugotovitve, ne za dokazano zdravilo, in da resveratrol v nobenem primeru ne nadomešča medicinske obravnave. Te teme podrobneje raziskuje tudi klinična študija Univerze Michigan o resveratrolu, ki proučuje njegovo morebitno vlogo pri preventivi.

Koliko resveratrola je v resnici v kozarcu vina

V kozarcu kakovostnega rdečega vina je manj kot 1 mg resveratrola na 1 deciliter. Približno toliko ga vsebuje tudi nekaj kvadratkov temne čokolade ali pest borovnic oziroma jagod. Če bi želeli z vinom samim doseči odmerke, ki se preučujejo v raziskavah, bi morali teoretično popiti tudi do 4 litre vina na dan – kar je, razumljivo, tako z zdravstvenega kot praktičnega vidika popolnoma nesmiselno. Prav nizka biološka razpoložljivost resveratrola v vinu, saj se v telesu hitro presnovi in izloči, je razlog, da na trgu obstajajo tudi prehranska dopolnila z resveratrolom – o tem, zakaj se odmerki iz vina in iz dopolnil tako razlikujejo, pišemo tudi v članku o vinu med obroki.

Resveratrol se v naravi v največji koncentraciji nahaja v korenini japonskega dresnika (Polygonum cuspidatum), ki velja za rastlino z najvišjo naravno vsebnostjo te snovi. Japonci izvleček iz teh korenin, imenovan kojo-kon, uporabljajo že tisočletja, znanstveno pa so njegove učinke v Evropi podrobneje preučili leta 1976, čeprav je bil resveratrol kot spojina prvič odkrit že leta 1963.

Vsebnost antioksidantov in polifenolov, med katere spada tudi resveratrol, se sicer močno razlikuje med posameznimi živili – podobne snovi najdemo tudi v česnu, ki ga marsikdo pripravlja prav v kombinaciji z rdečim vinom.

En kozarec, ne štirje litri

Kozarec rdečega vina sam po sebi ni škodljiv, vendar bi po priporočilih strokovnjakov pri tem moralo ostati – torej pri enem kozarcu, ne več. Z eno samo kapsulo prehranskega dopolnila lahko po nekaterih navedbah dobimo količino resveratrola, primerljivo s 4 litri rdečega vina, kar dodatno pojasnjuje, zakaj poskus pridobivanja terapevtskih odmerkov izključno iz alkohola ni niti smiseln niti varen. Alkohol namreč prinaša tudi lastna tveganja, ki jih morebitne koristi resveratrola ne odtehtajo, zato pretirano uživanje vina v upanju na "zdravilne" učinke ni priporočljivo.

Kdor želi izkoristiti potencialne koristi resveratrola, ima na voljo tudi živila brez alkohola, ki vsebujejo sorodne antioksidante in podpirajo zdravje srca ter ožilja – med njimi mandlje, oves ali naravno mešanico semen za uravnavanje krvnih maščob.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.