
Večina ljudi bučno juho pripravi tako, da surovo bučo z muko olupi, jo nareže na kocke in skuha. Rezultat je dober, a nikoli ni takšen kot v dobri restavraciji. Razlika je v enem samem koraku: buča gre najprej v pečico. Vroč zrak iz nje izvleče odvečno vodo, naravni sladkorji se rahlo karamelizirajo in juha dobi globok, skoraj oreškast okus, ki ga s kuhanjem v vodi preprosto ne dosežete. Ob tem pa si prihranite še najbolj nadležen del priprave – lupljenje.
Znanka, ki je vrsto let vsako jesen kupovala bučo in jo potem tedne pustila na kuhinjskem pultu, ker se ji je zdela pretrda za rezanje, je ta postopek preizkusila skoraj po naključju. "Bučo sem samo prepolovila, jo dala v pečico in čez 40 minut je lupina odstopila kot papir," nam je povedala. "Juha je bila tako kremna, da je mož mislil, da sem vanjo zlila smetano." Odtlej je pečena bučna juha pri njej doma stalnica od oktobra do zgodnje pomladi.
Hokaido buče so precej trde in jih je težko lupiti. Poskusite postopek, kjer bučo spečete v pečici in ji nato odstranite tanek olupek. Na ta način res maksimalno izkoristite vsebino buče, saj ni odpadkov od rezanja in lupljenja. S pečenjem pa dobi buča posebno aromo.
Torej, bučo prerežite na pol, odstranite semena in postavite v pekač s prerezano stranjo navzgor. Pecite 40 minut na 200 stopinj Celzija. Ko je buča pečena in jo vzamete iz pečice, tekočino, ki se je nabrala v vdolbini, prihranite in kasneje dodajte v juho. Bučo obrnite in odstranite olupke.
Na olju spražite čebulo, dodajte bučo, začimbe in vodo, da je vsebina pokrita. Pokuhajte 5 minut in prilijte še kokosovo mleko. Premešajte in kuhajte, da zavre. Odstavite z ognja in zmiksajte s paličnim mešalnikom.
Nasvet: semen ne zavrzite. Očistite jih, posušite in na suhi ponvi rahlo popražite – so odličen hrustljav posip za juho. Zakaj se jih splača jesti in kako jih pripraviti, smo razložili v prispevku Majhna semena, velika moč: kaj se skriva v bučnicah, ki jih večina poje narobe.
Hokaido (imenovana tudi rdeča kuri) ima od vseh pri nas dostopnih buč verjetno najbolj praktično lastnost: njen olupek je tanek in se med pečenjem zmehča, zato ga mnogi sploh ne odstranijo. Meso je gosto, sladkobno in manj vodeno kot pri drugih bučah, kar pomeni, da je juha kremna že sama po sebi – brez moke, smetane ali krompirja.
Buča je nasploh živilo z nizko energijsko vrednostjo in veliko hranili. Po podatkih ameriške podatkovne zbirke USDA FoodData Central ima 100 gramov surove buče le okoli 26 kilokalorij, hkrati pa je izjemen vir betakarotena, predhodnika vitamina A. Več o tem smo pisali v prispevku Buča: 26 kalorij, 200 % vitamina A in razlog, da pozabite na sladkarije.
Betakaroten je v maščobah topna snov. Kot pojasnjuje ameriški Urad za prehranska dopolnila (NIH Office of Dietary Supplements), telo karotenoide iz hrane bolje izkoristi, kadar so v obroku prisotne tudi maščobe. Olivno olje in kokosovo mleko v tej juhi zato nista le nosilca okusa, temveč po nekaterih ugotovitvah tudi pomagata, da telo iz buče dobi več.
Kokosovo mleko juhi da žametno teksturo in rahlo tropsko noto, ki se odlično ujema s toplimi začimbami. Je pa energijsko bogato in vsebuje predvsem nasičene maščobe, zato ga velja uživati zmerno – pol pločevinke za dve osebi je ravno prava mera. O njegovih lastnostih in domači pripravi si lahko preberete v prispevku Kokosovo mleko: tropska skrivnost, ki deluje antivirusno, antibakterijsko in jo zlahka pripravite doma, uravnotežen pogled na nasičene maščobe pa ponuja tudi The Nutrition Source harvardske šole za javno zdravje.
Kurkuma, kumina, kajenski poper in muškatni orešček juhi dajo toplino in globino, ki se v hladnih dneh še posebej prileže. Kurkuma je med njimi najbolj raziskana: njena glavna učinkovina kurkumin je predmet številnih raziskav, ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH) pa ob tem opozarja, da so dokazi o koristih pri ljudeh za zdaj omejeni in da se kurkumin slabo absorbira.
Prav tu pride prav ščepec črnega popra. Raziskava, objavljena v reviji Planta Medica, je pokazala, da piperin iz črnega popra občutno izboljša izkoristek kurkumina v telesu. Ker ima juha že maščobo iz olja in kokosovega mleka, s ščepcem popra preprosto zaokrožite celoto. Več o tem smo pisali v prispevkih Rumena začimba, ki jo znanost jemlje resno: kaj kurkuma zares zmore in zakaj brez popra nima smisla ter Rumena začimba z zlatimi učinki: zakaj si zvečer skuhati kurkumin čaj?
Če ne marate pekočega, kajenski poper izpustite ali ga dodajte šele na krožnik – juha bo še vedno polnega okusa.
Jed nima glutena, zato je primerna za vse, ki se mu izogibajo. Glede ogljikovih hidratov pa je dobro biti realen: buča je med zelenjavo zmerno bogata z njimi – hokaido nekoliko bolj kot denimo bučke, saj je sladkobnejša in gostejša. Krožnik te juhe zato ni povsem brez ogljikovih hidratov, je pa bistveno lažji od klasičnih juh, zgoščenih s krompirjem, moko ali rezanci.
Za tiste, ki se prehranjujejo po načelih LCHF, je primerna kot zmerna porcija, zlasti v kombinaciji z beljakovinskim delom obroka. Če ogljikove hidrate strogo omejujete, uporabite manjšo bučo, dodajte nekoliko več kokosovega mleka ali del buče zamenjajte s cvetačo, ki juhi ohrani kremnost.
Če vam je pečena buča prirasla k srcu, preizkusite še sladico Buča, polnjena z jajčno kremo: jesenski recept, ki bo navdušil vso družino. Buča se je znašla tudi na našem seznamu živil, ki jih raziskave povezujejo z zdravjem dihal – več v prispevku Vaša pljuča jedo z vami: 17 živil iz navadne kuhinje, ki dihala varujejo pred vnetji.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
