
Lešniki sodijo med najbolj hranljiva živila zimskih mesecev – po nekaterih ugotovitvah naj bi redno uživanje pripomoglo k boljši preskrbljenosti telesa z magnezijem in vitaminom E. V tem članku odkrijete, zakaj je domače lešnikovo mleko vredno preizkusiti in kako si ga v le nekaj korakih pripravite sami.
Predstavljajte si kozarec gostega, rahlo sladkega mleka, ki zadiši po praženih lešnikih in vanilji, še preden ga sploh okusite. Natanko tak je vtis, ki ga pusti domače lešnikovo mleko – napitek, ki se v zadnjih letih vse pogosteje znajde na mizah tistih, ki iščejo okusno in hranljivo alternativo kravjemu mleku.
Znanka, ki je pred dvema letoma zaradi občutljivosti na laktozo popolnoma opustila kravje mleko, je nekoč povedala, da je prav lešnikovo mleko tisto, ki ji je "vrnilo užitek ob jutranji kavi". Sprva je dvomila, da bo doma narejen napitek lahko primerljiv s kupljenimi različicami, a jo je gostota in rahlo sladkasta aroma presenetila že po prvem kozarcu. Danes ga pripravlja enkrat na teden in ga uporablja tako v kavi kot v smutijih.
Lešnike sicer najpogosteje srečamo v tortah, keksih in raznovrstnem pecivu, in čeprav se nam morda zdi, da jih pojemo dovolj, bi jim – še posebej v zimskih mesecih – morali nameniti več pozornosti. Eden najbolj okusnih načinov za to je prav lešnikovo mleko, ki si ga lahko na preprost način pripravite sami, doma.
Lešnike najprej grobo zmeljite, nato jim dodajte na drobno narezane dateljne. Vse skupaj prelijte z vodo in pustite stati čez noč.
Naslednji dan dodajte še sol in vanilijo. Vse skupaj dajte še enkrat v mešalnik in dobro premešajte, nato pa precedite skozi gazo (celotno maso dajte v gazo, jo zavijte in z nežnim gnetenjem iztisnite čim več tekočine). Mleko, ki ga ob tem dobite, lahko hranite v hladilniku največ 4 dni.
Po nekaterih izkušnjah uporabnikov naj bi en kozarec lešnikovega mleka na dan dobro dopolnil uravnoteženo prehrano, seveda v okviru zmernih, raznovrstnih obrokov. Preostanek lahko uporabite tudi za smuti ali peko.
Lešniki spadajo med živila z visoko energijsko vrednostjo, hkrati pa vsebujejo vrsto sestavin, ki so po nekaterih ugotovitvah pomembne za ohranjanje zdravja. Lešnikovo mleko je tako bogato z magnezijem, kalcijem, manganom in vitaminom E, vsebuje pa tudi antioksidante. Je brez holesterola, saj gre za rastlinski izdelek.
Pri tem velja omeniti, da je priporočena dnevna količina oreščkov okoli 30 gramov, kar ustreza približno eni pesti – to je smiselno upoštevati tudi pri uživanju lešnikovega mleka, saj gre za energijsko gosto živilo.
Po podatkih Hazelnut Industry Office ena porcija (28 g) surovih lešnikov pokrije približno petino priporočenega dnevnega vnosa vitamina E, ki je pomemben antioksidant. Zanimivo je tudi, da je raziskovalna skupina z Oregonske državne univerze, objavljena v reviji Journal of Nutrition, pri starejših odraslih zaznala izboljšanje statusa vitamina E in rahel dvig serumskih koncentracij magnezija po 16 tednih dnevnega uživanja lešnikov. Gre za manjšo raziskavo na 32 udeležencih, zato ugotovitev ne gre posplošati, a nakazuje, da so lešniki lahko koristen del pestre prehrane, še posebej pri starejših, pri katerih je vnos teh dveh hranil pogosto prenizek.
Dateljni, ki jih dodamo v recept, po nekaterih virih prispevajo kalij, magnezij in prehranske vlaknine ter naravno sladkost, zaradi katere mleku ni treba dodajati rafiniranega sladkorja.
Lešnikovo mleko se odlično poda tudi v beljakovinski smuti, kjer lahko nadomesti mandljevo ali ovseno mleko, ali pa ga preprosto popijemo samostojno. Če v kozarec primešate še nekaj žlic kakava, lahko pa za gostejši okus dodate tudi banano, boste dobili izredno okusno sladico kremastega okusa – brez dodanega sladkorja in mlečnih izdelkov.
Tisti, ki bi radi preizkusili še druge rastlinske različice, lahko poskusijo tudi sončnično mleko ali eno od različic mandljevega mleka, ki ga prav tako lahko pripravite v domači kuhinji po podobnem postopku namakanja in precejanja.
Velja omeniti tudi, da gre pri oreščkih, vključno z lešniki, lahko za enega od alergenov, na katerega so nekateri ljudje občutljivi, zato naj bodo pri prvem preizkušanju previdni predvsem tisti, ki so že imeli težave z alergijami na oreščke.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
