Jajčevec proti kožnemu raku: kaj se skriva za avstralsko kmečko modrostjo, ki je navdihnila desetletja znanosti?

Zgodba o tem, kako je preprost vrtni jajčevec navdihnil desetletja znanstvenega raziskovanja kožnih sprememb – in zakaj je pri kožnem raku ključno, da domače in ljudske metode nikoli ne nadomestijo zdravniške diagnoze in zdravljenja.

Pred dobrimi štiridesetimi leti je avstralski biokemik opazil nekaj, kar ga je pripeljalo do dolgoletnega raziskovanja: domačo prakso, pri kateri so kmetje na kožne spremembe nanašali zdrobljen jajčevec. Iz te opazke se je rodila vrsta kliničnih raziskav o snovi, ki so jo poimenovali BEC5 – zgodba, ki je danes še vedno deljena med oboževalci naravnih sredstev in dermatologi, ki opozarjajo, da gre za premalo preverjeno terapijo. Kaj torej dejansko vemo?

Od kmetijskega dvorišča do laboratorija

Eden od bralcev našega e-biltena nam je nekoč napisal, da je njegov sosed, sicer vnet vrtnar, leta mazal sumljivo pego na roki z domačim mazilom iz jajčevca, ker je nekje prebral, da naj bi to "izsušilo" kožne tvorbe. Sosed je imel srečo: ko je končno obiskal dermatologa, je šlo za benigno spremembo. Ni pa imel sreče vsak – zgodbe o ljudeh, ki so zaradi zaupanja v domača sredstva odložili pravi zdravniški pregled, so eden od razlogov, da je o tej temi vredno govoriti odprto in brez senzacionalizma.

Znanstveno ozadje te ljudske prakse je dejansko zanimivo. Avstralski biokemik dr. Bill Cham se je v 80. letih prejšnjega stoletja navdušil nad rastlinami iz družine razhudnikovk (Solanaceae) – sem spadajo jajčevec, paradižnik, krompir in paprika – in iz jajčevca izoliral skupino snovi, imenovanih solasodin ramnozil glikozidi (SRG), ki jih je tržno poimenoval BEC5. Te snovi je nato vgradil v kremo z imenom Curaderm. Zanimivo je, da naj bi te snovi selektivno delovale na določene vrste rakavih celic, medtem ko naj bi zdrave celice ostale nedotaknjene – vsaj tako kažejo nekatere predklinične študije.

Kaj pravijo dejanske klinične raziskave

Tu je treba biti natančen, ker se na spletu pogosto širijo poenostavljene ali pretirane trditve. Resnica je nekoliko bolj zapletena, kot zveni v marsikaterem viralnem zapisu.

Manjša britanska klinična raziskava iz leta 2008 je pokazala, da je pri 66 do 78 odstotkih bolnikov po osmih tednih uporabe kreme prišlo do umiritve nemelanomskih kožnih sprememb. To zveni spodbudno, vendar gre za podatek o ozko opredeljeni skupini bolnikov in specifičnih, manj nevarnih oblikah kožnega raka (bazalnocelični in ploščatocelični karcinom), ne pa o melanomu, ki je najnevarnejša oblika kožnega raka.

Pomembno je tudi, kaj uradna medicina pravi o tem zdravljenju. Ameriška agencija za zdravila FDA izdelka Curaderm BEC5 ni odobrila za uporabo v ZDA, zaradi česar ga večina zdravnikov ne priporoča kot prvo izbiro zdravljenja. Po podatkih dermatoloških centrov je razlog tudi ta, da uveljavljene metode, kot je Mohsova mikrografska kirurgija, dosegajo več kot 99-odstotno stopnjo ozdravitve, druge standardne metode zdravljenja nemelanomskega kožnega raka pa praviloma presegajo 87-odstotno uspešnost – torej višjo, kot jo navajajo raziskave o BEC5. Curaderm zato velja kvečjemu za dopolnilno, ne pa nadomestno terapijo, in ga uporabniki večinoma preizkušajo sami, brez zdravniškega nadzora, kar dermatologi odsvetujejo.

Skratka: gre za pristno in dokumentirano znanstveno zgodbo o naravni snovi, ki ostaja predmet raziskav, ne pa za uveljavljeno ali splošno priznano zdravilo za kožnega raka. Kdorkoli opazi sumljivo spremembo na koži, naj se najprej obrne na zdravnika oziroma dermatologa, ki lahko spremembo pravilno diagnosticira – samo zdravstvena diagnostika namreč loči neškodljivo kožno spremembo od resne bolezni.

Zakaj se kožni rak sploh pojavlja in zakaj številke naraščajo

Kožni rak je danes ena najpogostejših oblik rakavih obolenj, tudi pri nas. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je bilo leta 2022 med vsemi novimi primeri raka kar 5.496 primerov nemelanomskega kožnega raka, kar pomeni, da gre za eno najpogostejših vrst raka pri nas – po nekaterih virih celo na prvem mestu po pogostosti, če melanom štejemo posebej. Glavni dejavnik tveganja ostaja čezmerna in nezaščitena izpostavljenost soncu, pomembno vlogo pa igra tudi starost, saj se tveganje s leti povečuje.

Najpogosteje prizadeta mesta so obraz, ušesa, vrat, lasišče pri moških z redkimi lasmi, pa tudi roke in ramena – torej predeli, ki so najpogosteje izpostavljeni soncu. Dermatologi zato svetujejo, naj se ljudje med 10. in 16. uro, ko je sončno sevanje najmočnejše, soncu raje izogibajo, in naj redno uporabljajo kremo z ustreznim zaščitnim faktorjem. Pri izbiri kreme je priporočen zaščitni faktor vsaj 30, pri svetlopoltih osebah pa 50, pri čemer je enako pomembno tudi pravilno nanašanje – obnavljanje zaščite vsaki dve uri in uporaba zadostne količine kreme.

Kaj lahko naredimo s prehrano – brez pretiranih obljub

Medtem ko zdravljenje kožnega raka sodi izključno v roke zdravnikov, je vloga prehrane pri splošni zaščiti kože in zmanjševanju dejavnikov tveganja dobro raziskana, čeprav hrana sama po sebi ne more nadomestiti zaščite pred soncem ali zdravljenja že nastale bolezni. Nekatera hranila iz te skupine rastlin – torej iste družine, ki vključuje tudi jajčevec – so povezana z boljšo odpornostjo kože na UV-sevanje:

• Beta-karoten najdemo v sladkem krompirju, špinači, ohrovtu, korenju in paprikah; gre za predhodnik vitamina A, ki je pomemben za zdravje kožnih celic.
• Likopen, ki paradižniku daje rdečo barvo, je eden najbolje raziskanih antioksidantov, povezanih z zaščito kože pred poškodbami zaradi UV-sevanja – največ ga telo absorbira iz toplotno obdelanega paradižnika, na primer v omakah in pireju.
• Lutein v špinači, ohrovtu, grahu, bučkah, pistacijah, brokoliju in jajčnem rumenjaku prispeva k splošnemu antioksidativnemu ščitu telesa.
• Polifenoli iz zelenega čaja, rožmarina, timijana, origana, česna in kakava imajo protivnetno delovanje.
• Flavonoidi, ki jih najdemo predvsem v citrusih in njihovih lupinah, dopolnjujejo antioksidativno zaščito organizma.

Če vas zanima, kako likopen deluje v telesu in kako njegovo absorpcijo še izboljšati, si lahko preberete tudi naš prispevek o tem, katera kombinacija živil poveča vsrkavanje likopena za do trikrat, ali pa več o vlogi paradižnika pri negi in zdravju kože.

Ključno sporočilo

Zgodovina jajčevca in snovi BEC5 je pristen primer tega, kako se ljudsko izročilo in znanstveno raziskovanje včasih srečata – in kako pomembno je razlikovati med obetavno hipotezo ter dokazanim, varnim zdravljenjem. Pri sumljivih kožnih spremembah je edina zanesljiva pot pravočasen obisk dermatologa. Pravilna zaščita pred soncem, pestra prehrana, bogata z antioksidanti, in redno spremljanje sprememb na koži pa so ukrepi, ki jih lahko vsak izmed nas brez tveganja vključi v vsakdanje življenje.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.