Ko nos zamaši … banana, čokolada ali pica: 10 živil, ki niso virozna, a vas prisilijo dihati skozi usta

Zamašen nos je sila neprijetna zadeva. Dihanje skozi usta izsuši grlo in ustno votlino, tako postanemo bolj izpostavljeni za bolezni, izsušena sluznica pa še dodatno povzroča vnetja, alergije in druge težave.

Obstaja hrana, ki draži sluznico in s tem povzroča zamašen nos.

1. Začinjena hrana
Začinjena hrana povzroči, da v telesu nastane histamin. To je spojina, ki je sestavljena iz celic v telesu in med drugim suši sluznico. Tudi v nosu.

2. Rdeče meso
Rdeče meso zamaši nos, ker vsebuje veliko beljakovin. To lahko povzroči prekomerno kopičenje sluzi v nosu in tudi povzroči razdraženost sinusov.

3. Banane
Banane so vse splošno zdrave, a povzročajo zamašen nos. Tudi pri bananah je kriv histamin, ki med drugim tudi ščiti telo pred neželenimi obiskovalci.

4. Mleko
Mleko lahko povzroči začasno zgostitev sluzi v nosu, kar pomeni, da potrebuje več časa, da sluz potuje skozi telo. To pomeni, da smo dlje časa izpostavljeni alergijskim reakcijam (tudi zaradi laktoze).

5. Sir
Sir ima podobne učinke, kot mleko. Nekateri siri še posebej močno zavirajo, da bi se sluz iz nosu razširila po celotnem organizmu.

6. Rafiniran sladkor
Sladkor je vsestransko škodljiv, poleg tega pa pospešuje nastanek vnetij v telesu. S tem pa telo ustvari več sluzi misleč, da se bo tako ubranilo pred sladkorjem.

7. Čokolada
Tudi čokolada povzroča zamašen nos. Čokolada vsebuje sladkor, ki je sam po sebi nezdrav, pa še mleko, kar povzroči dvojno izpostavljenost.

8. Tuna
Tudi tudi povzroči nastanek histamina, ki povzroča vnetja. Zamašenemu nosu lahko sledi tudi oteženo dihanje.

9. Pica
Tudi najbolj zdrave pice vsebujejo histamin, sir, gluten, paradižnik ... Paradižnik ima sicer dobre protivnetne lastnosti, vendar pa pogosto izsuši sluznico.

10. Vino in pivo
Vino je polno sladkorja in naravnih histaminov, ki v nosu povzroči, da tkivo nabrekne, povzroči tudi rdeče oči, zardel obraz ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.