Kaj oblika zadnjice res pove o vašem zdravju? Znanstveniki imajo jasen odgovor

Kaj vam telo pravzaprav sporoča s tem, kje nalaga maščobo? Po nekaterih ugotovitvah znanstvenikov ni pomembno le, koliko maščobe imamo, ampak predvsem, kje se ta nahaja – in to lahko marsikaj pove o presnovnem zdravju.

Verjetno se vam je že kdaj zazdelo nenavadno, da imata lahko dva človeka popolnoma enako telesno težo, pa si telesno zelo različno videti. Eden nosi kilograme na trebuhu, druga na bokih in stegnih, tretji pa jih sploh ne opazi, čeprav so morda prav tam, kjer jih je najteže videti – globoko v trebušni votlini. Razlog ni naključje, pač pa kombinacija genetike, hormonov in življenjskega sloga, ki skupaj odločajo, kam bo telo "shranilo" odvečno energijo.

Znanstveniki to že desetletja preučujejo pod imenom porazdelitev telesne maščobe, in izsledki so presenetljivo dosledni: ni vsaka maščoba enaka. Nekatera je razmeroma nedolžna, druga pa zahteva več pozornosti.

Poznamo prijateljico, ki je po štiridesetem letu opazila, da se ji je pas počasi širil, čeprav se ji teža na tehtnici skoraj ni spremenila. Obleke, ki so ji prej dobro sedele v pasu, so postale tesne, medtem ko so se noge in roke zdele enake kot prej. Najprej je to pripisala starosti in se s tem sprijaznila, kasneje pa je na rednem zdravniškem pregledu izvedela, da gre za povsem prepoznaven vzorec, ki je povezan s presnovnim zdravjem – in da je nanj mogoče vplivati.

Dve glavni "obliki" porazdelitve maščobe

Stroka že od petdesetih let prejšnjega stoletja loči dva osnovna vzorca shranjevanja maščobe v telesu:

• Androidni vzorec (v obliki "jabolka") – maščoba se nalaga predvsem okoli pasu in trebuha. Pogostejši je pri moških, lahko pa se razvije tudi pri ženskah, zlasti po menopavzi.
• Ginoidni vzorec (v obliki "hruške") – maščoba se nalaga predvsem na bokih, stegnih in zadnjici. Pogostejši je pri ženskah v rodni dobi, kar je povezano z vplivom estrogena.

Razlika med njima ni le estetska. Francoski endokrinolog Jean Vague je že leta 1956 opisal, da je androidni vzorec povezan z večjim tveganjem za zvišan holesterol, zvišan krvni tlak in slabšo presnovo sladkorjev, ginoidni vzorec pa je v primerjavi s tem razmeroma "varnejši" za presnovno zdravje.

Zakaj je trebušna maščoba drugačna od tiste na bokih

Razlog ni v videzu, ampak v tem, kako se posamezna vrsta maščobe vede znotraj telesa. Maščoba, ki se nabira globoko v trebušni votlini med notranjimi organi – imenujemo jo visceralna maščoba – je presnovno veliko bolj dejavna kot tista tik pod kožo na bokih ali stegnih (podkožna maščoba). Po nekaterih ugotovitvah deluje skoraj kot dodaten hormonski organ: sprošča vnetne snovi in maščobne kisline, ki lahko obremenijo žile in poslabšajo občutljivost telesa na inzulin. Več o tem, kako prepoznati in zmanjšati to vrsto maščobe, si lahko preberete v članku Kako se znebiti trebušne maščobe?

Podkožna maščoba na bokih in stegnih ima po nekaterih raziskavah celo nekoliko zaščitno vlogo – deluje predvsem kot energijska zaloga in je manj povezana z vnetnimi procesi. To je tudi razlog, zakaj imata lahko dve osebi z enakim obsegom pasu povsem različno zdravstveno tveganje, če je razporeditev maščobe drugačna.

Zakaj merjenje samo telesne teže ne pove dovolj

Indeks telesne mase (ITM) je dolgo veljal za standardno merilo, vendar ne razlikuje med mišicami, kostmi in maščobo, niti ne pove, kje je ta maščoba shranjena. Zato se stroka vse bolj naslanja na dodatne mere, predvsem na obseg pasu in razmerje med pasom in boki (t. i. WHR – waist-to-hip ratio).

Po podatkih Ameriškega kardiološkega združenja (American Heart Association) razmerje med pasom in boki nad 0,80 pri ženskah oziroma nad 0,90 pri moških kaže na povečano tveganje za bolezni srca in ožilja. Raziskava, objavljena v reviji CMAJ, je pokazala, da je razmerje med pasom in boki pri napovedovanju srčnega infarkta lahko zanesljivejši pokazatelj tveganja kot sam ITM, kar je še posebej pomembno za ljudi, ki imajo na videz normalno telesno težo, a hkrati povečan obseg pasu. Tudi obsežna metaanaliza iz revije Medicine je potrdila, da povišano razmerje med pasom in boki pomeni bistveno večje tveganje za srčni infarkt, učinek pa je še izrazitejši pri ženskah kot pri moških.

To ne pomeni, da bi morali obsesivno meriti vsak centimeter svojega telesa – gre le za to, da je obseg pasu lahko koristen in enostaven domač pokazatelj, kdaj je smiselno posvetiti malce več pozornosti prehrani in gibanju.

Kaj vpliva na to, kam se nalaga maščoba

Hormoni. Estrogen pri ženskah v rodni dobi spodbuja shranjevanje maščobe na bokih in stegnih. Po menopavzi, ko raven estrogena upade, se vzorec pri marsikateri ženski premakne proti trebuhu, kar je podrobneje razloženo v članku Obloge okoli pasu: 6 krivcev, na katere morate biti pozorni.

Kronični stres. Dolgotrajno povišan kortizol, znan tudi kot "stresni hormon", po nekaterih ugotovitvah spodbuja nalaganje maščobe prav v predelu trebuha. Več o tej povezavi najdete v članku Zakaj se redite v določen del telesa in kaj narediti.

Spanje. Pomanjkanje spanja je presenetljivo močno povezano s kopičenjem prav visceralne maščobe okoli organov, ne le s splošnim pridobivanjem teže. Mehanizme tega pojava razlaga članek Malo spanja, večji trebuh?

Genetika. Družinska nagnjenost igra pri tem, kam se nalaga maščoba, pomembno vlogo, kar pojasnjuje, zakaj imajo lahko člani iste družine podoben "vzorec" telesa kljub različnemu življenjskemu slogu.

Starost in mišična masa. Z leti se mišična masa naravno zmanjšuje, kar upočasni presnovo in olajša nalaganje maščobe, zlasti v trebušnem predelu. Dobra novica je, da je to mogoče v veliki meri omiliti, kot je opisano v članku Razbijamo mit: ženske morajo s starostjo pridobivati na teži.

Kaj lahko storite, ne glede na "obliko" telesa

Dobra novica je, da porazdelitev maščobe ni nespremenljiva usoda. Čeprav je nekaterih dejavnikov (genetika, del hormonskih sprememb) res težko spremeniti, na druge lahko vplivamo razmeroma neposredno:

• Redna telesna dejavnost, predvsem kombinacija vadbe za moč in zmerne aerobne vadbe, po nekaterih ugotovitvah najučinkoviteje zmanjšuje prav visceralno maščobo, tudi kadar se telesna teža sama po sebi ne spremeni veliko.
• Kakovosten in zadosten spanec (7–9 ur) pomaga uravnavati hormone lakote in sitosti ter zmanjšuje kopičenje trebušne maščobe.
• Obvladovanje stresa – sprostitvene tehnike, sprehodi, dihalne vaje – lahko pripomore k nižji ravni kortizola.
• Uravnotežena prehrana, bogata z vlakninami, beljakovinami in zdravimi maščobami, podpira stabilno raven sladkorja v krvi in lažje vzdrževanje zdrave telesne sestave.

Za praktične vaje, ki krepijo mišice nog in zadnjice ter posledično pripomorejo k bolj uravnoteženi telesni sestavi, si lahko ogledate tudi članek Razbijamo mit: ženske morajo s starostjo pridobivati na teži, kjer so opisani konkretni primeri vadbe z lastno telesno težo.

Zaključek

Oblika telesa in to, kam se nalaga maščoba, nista naključje, ampak odraz zapletenega součinkovanja genov, hormonov, spanja in stresa. Namesto da telo obravnavate kot "uganko", ki jo je treba rešiti na podlagi videza, je smiselno spremljati bolj zanesljive pokazatelje, kot je obseg pasu, in se osredotočiti na dejavnike, na katere imate dejansko vpliv – gibanje, spanec, prehrano in obvladovanje stresa.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.