Koulrofobija: zakaj se bojimo klovnov in kaj to pove o naših čustvih v dobi epidemij

Koulrofobija je irecionalen strah pred klovni. Ko so pred leti naredili raziskavo med 1000 britanskimi otroki, so ugotovili, da jim ima skoraj četrtina določeno stopnjo koulrofobje. Sčasoma ta bolezen izgine, večinoma do pubertere, vendar je vedno več primerov, ko o simptomih poročajo tudi odrasli.

Gre za bolezen, ki je še ne poznamo, čeprav je v zgodovini že kar nekaj zapisov o simptomih, ki kažejo na to bolezen. Še najbolj očitna prihaja iz Francije, ko je klovn po imenu Jean Gaspard Deburau do smrti pretepel fantiča, ki se je posmehoval iz klovna in ga provociral. Deburau je v svojem zagovoru omejal napetosti in nerazsodnost, na koncu pa je čutil obžalovanje, a krati pomirjenost.

Zgodba bi verjetno utonila v pozabo, a je Stephen King v knjigi Ono spet spomnil na klovna, ki terorizira in zlorablja otroke. Za otroke je namreč obraz klovna popačen in jim je lahko smešen, ali pa se ga bojijo. Še več! Otroci do 4 leta se klovnov načeloma bojijo, ker negativno reagirajo na tujce, po tej starosti pa ta strah izplahni.

Vendar ne povsem!

Koulrofobija se lahko tudi potuhne in čez leta ponovno pojavi. Prepoznamo jo po pretiranem znojenju (zlasti zjutraj!), nenadni slabosti, hitrem srčnem utripu, neenakomernem dihajnu, nelagodju, tesnobi in strahu.

To pa so že simptomi, ki jih ljudje doživljamo prav zaradi groženj z epidemijami, novimi virusi, nezmožnostjo ubraniti se pred virusi in tudi pred dejanji drugih ljudi. Napetosti, ki izbruhnejo ob tem so neobvladljive, pogosto nerazumljive in nepredstavljive. To pa pomeni, da ne gre več samo za strahove pred klovni (k sreči se z njimi ne srečujemo pogosto), ampak gre za burno reakcijo, ki kaže nemoč in vdanost v usodo. Teh strahov pa je v današnjem času vedno več!

Kako se ubraniti pred fobijami vseh vrst?

Rešitev strahu pred klovni je stvar iz otroštva. Če takrat niste premagali tega strahu, ga boste v odrasli dobi še težje. Na splošno se fobije povečujejo vsak dan, edina poznana rešitev pa je izobraževanje, umirjenost in kognitivno-vedenjska terapija.

Glavni viri okužb s temi strahovi pa so mediji, televizija in filmi.

Obvladovanje čustev je že danes najnevarnejša epidemija.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.