Ko trebuh govori: 5 znakov, ki jih ne smete prezreti

Včasih se nečesa najemo in nam to obleži v trebuhu, nas dajejo vetrovi, pogosto nas celo črviči. Ker je naslednji dan spet vse v redu, temu ne posvečamo pozornosti, a v resnici nas telo opozarja, da smo pojedli nekaj, kar nam ne ustreza, kar je slabo za našo prebavo, česar telo ne more predelati. To pa so resni problemi, zato bodite pozorni nanje.

1. Prebavne težave
Normalna prebava ne ustvarja nobenih zvokov, ne povzroča napihnjenosti, normalne prebave ne zaznate. Če pa se vam kaj takega primeri, pomislite, kaj bi to lahko bilo in se naslednjič temu izognite. Najslabše je, če vas napihuje več dni zapored, vi pa nič ne storite ...

2. Odvajanje črevesja
Krči v želodcu so običajno znak, da danes niste dovolj jedli. To ne pomeni, da morate jesti več. Ne! Jesti morate pravilno. Razmislite malo o tem, kaj morate jesti.

3. Napihnjenost trebuha
Napihnjen trebuh običajno dobimo tudi zato, ker smo nemara pojedli premalo vlaknin (to so lahko kriva tudi posamezna živila, ker imajo vedno manj vlaknin - to je pogost pojav pri paradižniku!). Če se vam to zgodi, dodajte v svojo prehrano več graha, soje, hrušk, banan ... Če napihnjenost traja tri dni ali več, je to resen znak da se posvetujete z zdravnikom.

4. Vodeni občutek
Morda slišite, kako se vam hrana pretaka, kako vam voda žlobodra v želodcu. To je znak, da ste preveč in prehitro popili nepotrebno tekočino. To je narobe! Pa ne zato, ker ste popili preveč, pač pa piti moramo zmerno in postopno. Pijte raje po požirkih, boste naredili več za svoje zdravje.

5. Plini
Med prebavo nastajajo plini, ki se pretakajo po našem črevesju in to je normalno. Ni pa normalno, če ti zvoki nastajajo dlje časa, ker to pomeni, da se telo muči s presnovo in išče vzorce, kako to premagati. Če določenih živil telo ne more prebaviti, se nepredelana hrana zadržuje v črevesju, kar lahko povzroči tudi nevarne poškodbe.

Zapomnite si še to, da večino težav povzročijo industrijska živila!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.