Hipertenzija ne mara sonca

Zdravniki so z anketo med bolniki s povišanim pritiskom (hipertenzijo) prišli do nenavadnih zaključkov, katerih skupna lastnost je: hipertenzija ne mara sonca. Sonce namreč zavira dihanje, dihanje pa je ključnega pomena za pretok kisika. Celice delujejo bolje le, če je dovolj kisika v organizmu.

Prvi problemi znižanega kisika v organizmu se pojavijo na srcu. Druga prepoznavna lastnost, da v telesu primanjkuje kisika, je zadihanost. Tretja pa pregrevanje. Premalo kisika povzroča pretirano potenje. Nič od tega ni zdravo in je zelo nevarno. Celo usodno.



Res je, da je že 20 minut sprehoda na dan dovolj za aktiviranje organizma, vendar stvari niso tako preproste. Za stare več kot 50 let je najbolj kritičen čas za sprehode med 11. in 17. uro. To je namreč čas, kot se količina kisika, ki ga naše telo absorbira v pljuča, tudi za 50 % nižje, kot izven tega časovnega intervala. Za starejše so torej večerni sprehodi bolj blagodejni, kot dnevni. Sprehodi čez dan so za bolnike s hipertenzijo lahko celo škodljivi.

Izpostavljenost neposredni sončni svetlobi močno dvigne pritisk. Celo čez meje vzdržnega. To je zelo nevarno. Zato morajo vsi, ki imajo težave s pritiskom, nositi kape, klobuk, ali dežnik in biti ves čas v senci. Raziskave kažejo, da nevarnost nastopi že po treh minutah na soncu!

Če je dan sončen in temperatura višja kot 20 stopinj Celzija, bi morali kljub skrivanju pred soncem popiti tudi do 3 litre tekočine na dan (to je skoraj 100 % več, kot običajno). Ob sončnem vremenu se namreč pojavijo različna sevanja, ki obremenjujejo organizem, to pa potrebuje bistveno več vode, kot sicer. Šteje samo voda in ne razne sladke pijače (pomembna je hidratacija celotnega telesa, sladke pijače pa imajo običajno nasproten učinek).

Na koncu pa še preprost nasvet ... Ob sončnih dneh bi morali jesti več zelenjave, zelišč in sadja. Poleg tega je mlačno bolje od mrzlega. Samo s tem lahko omilimo slabost.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.