10 beljakovin, ki nam pomagajo hujšati

Stare ljudske modrosti, pa tudi sodobna znanost, vedno bolj opozarjajo, da ni bistvo v tem, da jeste manj, temveč da jeste pametneje. In prav pri tem igrajo beljakovine glavno vlogo.

Beljakovine – včasih so jim rekli "gradniki življenja" – namreč niso le za mišice. Pomagajo tudi pri hujšanju. In to tako, da nas nasitijo, da uravnavajo sladkor v krvi, da spodbudijo porabo kalorij in da poskrbijo, da ne posegamo po nezdravih prigrizkih.

Po podatkih številnih raziskav – denimo tiste iz revije American Journal of Clinical Nutrition – prehrana, bogata z beljakovinami, lahko poveča občutek sitosti za kar 25 % več kot prehrana z isto količino kalorij, a z manj beljakovinami. Poleg tega telo za presnovo beljakovin porabi do 30 % več energije kot za presnovo maščob ali ogljikovih hidratov. Kar pomeni – več kot jih pojeste, več kalorij porabite samo za to, da jih telo predela. To je tako, kot bi kurišče v peči hkrati ogrevalo hišo in topilo sneg na dvorišču.

Da pa ne bomo ostali le pri teoriji, si poglejmo deset najboljših virov beljakovin, ki vam lahko pomagajo izgubiti odvečne kilograme – brez da bi se odpovedali užitku ob jedi.

• Mandlji – naravni zaviralci lakote
  Mandlji niso le okusni, so pravi čudež narave. že 30 gramov mandljev (kar je približno pest) vsebuje približno 6 gramov beljakovin, ogromno vlaknin in zdravih maščob. Poleg tega so bogat vir vitamina E in magnezija, ki podpirata živčevje in preprečujeta utrujenost.
  
  Zanimivo je, da so mandlji že od nekdaj del ljudske prehrane v mediteranskem svetu. Kmetje v južni Italiji so jih jedli zjutraj, saj so verjeli, da »mandelj zapre želodec«. Danes bi rekli, da poveča sitost. In znanost to potrjuje – študija, objavljena v European Journal of Nutrition, je pokazala, da uživanje mandljev med obroki zmanjša splošni dnevni vnos kalorij za kar 15 %.
  
  
• Bučna semena – majhna, a močna
  Bučna semena, ki jih nekateri poznajo tudi kot "bučnice", vsebujejo več kot 30 gramov beljakovin na 100 gramov, kar jih uvršča med beljakovinske prvake rastlinskega sveta. Poleg tega so bogata z cinkom, ki je ključen za dobro delovanje imunskega sistema, in z triptofanom, aminokislino, ki spodbuja boljši spanec.
  
  V ljudski medicini se bučna semena že stoletja uporabljajo tudi kot naravno sredstvo proti parazitom v črevesju. Dodajte jih ovsenim kosmičem, zmešajte v smuti ali preprosto pojejte žlico na tešče – občutek sitosti boste občutili še dolgo.
  
  
• Jajca – stara kmečka modrost na vašem krožniku
  Če bi vprašali naše babice, kaj dati za zajtrk, da vas drži do kosila, bi brez pomisleka rekle: "Vzemi jajce ali dve." In imele bi prav. Jajca so popoln vir beljakovin, saj vsebujejo vseh devet esencialnih aminokislin, ki jih telo potrebuje. Ena srednje velika jajca vsebujeta okoli 6 gramov beljakovin.
  
  Študija univerze v Missouriju je pokazala, da ljudje, ki za zajtrk pojedo jajca, v naslednjih 24 urah pojedo do 400 kalorij manj kot tisti, ki zajtrkujejo ogljikove hidrate. Če lahko, izberite domača jajca – razlika v hranilni vrednosti je občutna, saj kokoši, ki brskajo po travi, proizvajajo jajca z višjo vsebnostjo omega-3 maščob.
  
  
• Jogurt – kislo mleko z zdravim učinkom
  Ko rečemo jogurt, marsikdo pomisli na sladko sadno različico iz trgovine. A mi imamo v mislih pravi, naravni jogurt brez sladkorjev, po možnosti celo domač. Tak jogurt vsebuje okoli 10 gramov beljakovin na lonček, če pa posežete po grškem jogurtu, lahko to številko skoraj podvojite.
  
  Zanimivost: v Bolgariji, kjer je tradicionalna kultura kislega mleka zelo razvita, imajo eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob v Evropi. Jogurt vsebuje tudi probiotike – to so koristne bakterije, ki skrbijo za zdravo črevesje, kar ima vpliv tudi na telesno težo.
  
  
• Meso pašne reje – beljakovinski vir z dodatnim učinkom
  Meso živali, ki se pasejo na travi (t. i. pašna reja), ima precej več beljakovin in železa kot meso iz intenzivne reje. Na primer: 100 gramov govedine pašne reje vsebuje približno 26 gramov beljakovin in več kot 2,5 mg železa, kar je skoraj tretjina dnevnih potreb odrasle osebe.
  
  železo je ključno, saj je pomanjkanje železa pogosto povezano z utrujenostjo, ki zmanjša vašo motivacijo za gibanje. Z uživanjem takšnega mesa ne pridobite le energije, temveč tudi boljšo presnovo.
  
  
• Mastne ribe – omega-3 za sitost in zdravje
  Sardine, losos, skuša in slanik – vse te ribe so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami. A poleg tega vsebujejo tudi veliko beljakovin: sardine imajo kar 25 gramov beljakovin na 100 gramov, losos pa okoli 22 gramov.
  
  Raziskava, objavljena v Appetite Journal, je pokazala, da so osebe, ki uživajo mastne ribe vsaj dvakrat na teden, občutile za 20 % manj lakote med obroki in manj posegale po nezdravih prigrizkih.
  
  
• Leča – beljakovinski zaklad za vsak žep
  Leča, ki jo pogosto najdemo v domačih juhah in enolončnicah, je prava superhrana. V 100 gramih suhe leče je približno 25 gramov beljakovin in ogromno vlaknin – kar 8 gramov, kar je skoraj tretjina dnevne potrebe.
  
  Vlaknine delujejo kot naravni "krtačnik" črevesja, hkrati pa skrbijo za enakomerno sproščanje sladkorja v kri. Tako ni nenadnih padcev energije, ki bi vas potisnili v objem čokoladic.
  
  
• Humus – orientalski čudež za moderno prehrano
  Humus, narejen iz čičerike, tahinija (pasta iz sezama), olivnega olja in limone, je beljakovinsko bogata omaka, ki se odlično poda k zelenjavi ali polnozrnatemu kruhu. V 100 gramih humusa je okoli 8 gramov beljakovin, hkrati pa vsebuje tudi zdrave maščobe in vlaknine.
  
  V arabskem svetu so humus uporabljali kot »krepčilo pred postom«, saj človeka nasiti za dalj časa. In res – številne raziskave so pokazale, da uživanje čičerike zniža indeks telesne mase in poveča občutek sitosti.
  
  
• Kvinoja – zlato iz Andov
  Kvinoja (izgovori se kvinja) je starodavno inkovsko seme, ki danes velja za eno najbolj hranilnih živil na svetu. V 100 gramih vsebuje 14 gramov beljakovin, kar je izjemno veliko za rastlinsko hrano. Poleg tega ne vsebuje glutena, kar pomeni, da jo lahko uživajo tudi ljudje z občutljivostjo na pšenico.
  
  Zanimivo je, da so Inki kvinojo imenovali »mati vseh žit«, čeprav tehnično ni žito, ampak seme. Njena vlakninska struktura uravnava sladkor v krvi in nas dolgo drži site.
  
  
• Beljakovinski prah iz rjavega riža – preprost, a učinkovit
  Če ste v naglici, vam lahko pomaga beljakovinski prašek iz rjavega riža. V eni merici (približno 30 gramov) je tudi 24 gramov beljakovin – več kot v povprečni jajci.
  
  Rjavi riž sam po sebi vsebuje vse esencialne aminokisline, prašek pa je še dodatno obogaten z vitamini skupine B. Zmešajte ga z vodo, mlekom ali rastlinskimi napitki in dobite odličen nadomestek obroka, ki vas ne bo napihnil kot številni mlečni izdelki.

Na koncu velja še nekaj ...

Ne pozabite, da hujšanje ni tekmovanje, ampak pot. Beljakovine so vaši zavezniki, ki vas bodo spremljali zjutraj, opoldne in zvečer – včasih v obliki pestrega krožnika, drugič kot preprost napitek. A vedno s ciljem: da boste siti, zadovoljni in lahkotnejši – brez da bi trpeli.

Če boste posegali po teh naravnih virih, ki jih priporoča tako ljudska kot sodobna znanost, boste telesu naredili veliko uslugo. Ne le za linijo, tudi za zdravje. In to je nekaj, kar se ne meri v kilogramih, temveč v letih življenja.