Vsak deveti odrasel ima sladkorno bolezen – in do leta 2050 bo bolnikov skoraj milijarda

Morda se zdi, da smo pregnali pandemijo koronavirusa, a sladkorna bolezen je tiha in zato še hujša bolezen. Danes ima po vseh podatkih OMS več kot 450 milijonov odraslih sladkorno bolezen, 59 % bolnikov pa sploh niso deležni zdravljenja. IDF opozarja, da je zbolelo že približno 589 milijonov odraslih, kar pomeni, da vsak deveti odrasli med 20 in 79 let živi s sladkorno boleznijo. Če ne bomo ukrepali, bo do leta 2050 ta številka zrasla na 853 milijonov. Torej ne gre za hipen pojav, gre za pandemijo, kot jo poznamo pri virusih.

Število ljudi, ki se sploh ne zavedajo bolezni, se giblje okoli 40 % ali več, kar pomeni, da večina sploh ne ukrepa, dokler se ne pojavijo resne težave. A takrat je pogosto že prepozno.



Na žalost pa ima stres pri nadzoru sladkorja veliko vlogo. Ko smo pod stresom, telo sprošča kortizol, ki dvigne sladkor v krvi. Temelji so torej v nezdravem življenjskem slogu: preveč ogljikovih hidratov, premalo gibanja, prekomerna teža in tudi dolgotrajen stres.

Sladkorna bolezen tipa 2 – tiha uničevalka

Sladkorna bolezen je to počasna in zahrbtna bolezen. Medtem ko je prve simptome skoraj nemogoče opaziti, se v ozadju odvijajo škodljivi procesi, ki se večinoma začnejo že nekaj let prej, mi pa tega ne opazimo. Telo razvije tako imenovano inzulinsko rezistenco, to je stanje, ko celice ne reagirajo več na inzulin, kar posledično dviguje raven glukoze v krvi.

Sladkorna bolezen tipa 2 predstavlja več kot 90 % vseh primerov. To pomeni, da kar 9 od 10 diabetikov trpi ravno za to obliko. Zapleti so lahko usodni: srčni infarkt, možganska kap, okvare ledvic, slepota, amputacije ... Slaba glikemična kontrola počasi uničuje celotno telo.

Ne smemo pozabiti tudi na debelost, sploh maščobo okoli trebuha, ki je tudi eden največjih sovražnikov sodobnega časa. Vsak kilogram spusti derivat hormona adiponektina, ki slabša inzulinsko občutljivost. Še huje, sodobna prehrana vsebuje ogromno rafiniranih sladkorjev in ogljikovih hidratov z visokim glikemičnim indeksom, to pa izjemno hitro poviša sladkor.

S farmacevtskega vidika obstajajo tabletke, inekcije, predvsem inzulin in novejše tablete, imenovane agonisti receptorjev GLP-1. Zdi se, da imamo zdravil dovolj in so dovolj raznolike. Vendar pa, zlasti GLP-1 deluje tako, da uravnavajo apetita in stimulirajo inzulin, zato je odličen za sladkorno bolezen tipa 2 in je v zadnjih letih zelo priljubljen. Še vedno pa velja, da je najboljše zdravilo zdrav življenjski slog, predvsem prehrana in redno gibanje.

Sladkorna bolezen tipa 1 – nenaden udarec

Ta oblika se pojavi podobno kot v pravljici – vse se spremeni čez noč. Imunski sistem napačno prepozna beta celice, ki proizvajajo inzulin, kot sovražne in jih uniči. Telo nima več lastnega inzulina, kar vodi v hudo hiperglikemijo. Največkrat je to najdeno pri otrocih in mladih, pogosto že kar v bolnišnici.

Zdravljenje se začne z intenzivno inzulinsko terapijo, spreminjanje prehrane in izobraževanjem o bolezni. Zadnja leta pa gre napredek z instalacijami kot so inzulinske črpalke, ki telesu dovaja inzulin. Rezultati? Osebe s tipom 1 so danes sposobne živeti skoraj kot zdravi ljudje in celo tekmovati na najvišjih nivojih ...

Je pa tip 1 bistveno redkejši od tipa 2, a kljub temu močno vpliva na javno zdravje, saj se vse pogosteje pojavlja pri mladih, ki potrebujejo celo življenje zdravila in nadzor.

Gestacijski diabetes (t.i. tip 3) – sladkor med nosečnostjo

Tudi med nosečnostjo se lahko razvije sladkorna bolezen. Imenuje se gestacijski diabetes in je posledica inzulinske rezistence – enake kot pri tipu 2. Torej, materino telo postane manj občutljivo na inzulin kot posledica nosečniških hormonov. Študije kažejo, da gestacijski diabetes prizadene med 3 in 9 % nosečnic po svetu, vendar podatki WHO in druge raziskave kažejo celo 15 - 25 % v določenih populacijah. V državah z višjo debelostjo so številke bistveno višje.

Pri večini obolelih zadostuje že pazljiva izbira hrane in redna vadba. Nekatere nosečnice pa potrebujejo metformin ali celo insulin. Raziskave potrjujejo, da je metformin v nosečnosti varna izbira, pogosto celo primerljiv inzulinu in zmanjša tveganje za preeclampsijo. Do 90 % gestacijskega diabetesa izgine po porodu, vendar pa ostane do 7-krat večja verjetnost, da matere kasneje obolijo za sladkorno tipa 2.

Ljudski recepti med nosečnostjo že od antičnih časov pravijo: veliko naravne tekočine, manj sladkorja in redna telovadba (počasi, ne pretirano). To krepi telo in znižuje tveganje za nastanek katerihkoli bolezni ...

Vpliv stresa – tihi sovražnik

Stres sproža hormon kortizol, ki dvigne sladkor in upočasni inzulinsko delovanje. Dolgotrajen stres lahko pripelje tudi do Cushingovega sindroma, ko je raven kortizola kronično previsoka in sladkorna bolezen postane posledica.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je stres pogost katalizator za t. i. izgorelost zaradi sladkorne bolezni – ti bolniki začnejo zanemarjati samokontrolo. Jemljejo manj zdravil, preskakujejo vadbo, se oddaljijo od običajnih rutin. Rezultat? Nerazumno hitro poslabšanje krvnega sladkorja.

Kaj pravi znanost?

Med 1990 in 2022 se je globalna pojavnost diabetesa pri odraslih podvojila – s približno 7 % na 14 %. Leta 2022 naj bi bilo že približno 450 milijonov odraslih s sladkorno boleznijo, kar naj bi do leta 2050 zraslo na 853 milijonov. Gestacijski diabetes je v Evropi prepoznan v 3 do 9 % nosečnosti, v ZDA pa celo 15 do 25 % primerih.

• Študije dokazujejo, da telesna dejavnost med nosečnostjo zmanjša tveganje za gestacijski diabetes za 28 %.
  
  
• Ženske z gestacijskim diabetesom imajo sedemkrat večje tveganje, da pozneje zbolijo za tipom 2.
  
  
• Metformin v nosečnosti zmanjša porast teže in tveganje za preeclampsijo, otroci pa imajo manj visceralne maščobe.

Nadzor in preventiva

Čeprav je sladkorna bolezen v današnjem obsegu razmeroma nov pojav, pa je bolezen poznana že dalj časa. Ljudski zdravilci predlagajo:

• Zeleni čaji iz regrata – spodbujevalec delovanja jeter in predelavo sladkorja (bio kemijski učinki imajo pozitiven vpliv).
  
  
• Korenina sladkega korena (liquirizia) – ljudje prisegajo na zmanjšanje občutka lakote in stabilizacijo sladkorja, a je treba paziti pri visokem krvnem tlaku.
  
  
• Cimet – številne študije potrjujejo, da lahko redno uživanje 1–2 g cimeta na dan zniža glukozo v krvi do 20 %.
  
  
• Česen in med – klasični kombinirani recept, ki ga uporabljajo starejši in naj bi krepil imunski sistem in izboljševal presnovo – podprto z raziskavami o vplivu česna na zniževanje glukoze za 10–15 %.

Trajnejše izboljšanje je možno le s spremembo prehranskih navad in življenjskega sloga:

• Sprememba prehrane
  Prehrana naj bo polna nizko glikemičnih ogljikovih hidratov (zelenjava, stročnice, polnozrnate žitarice, oreščki) in bogata z vlakninami, beljakovinami in zdravimi maščobami. Namesto kruha si lahko privoščite domačo polnozrnato ajdovo kašo z zelišči, jajci in sezonsko zelenjavo ...
  
  
• Vaje in gibanje
  Ne gre le za težo. Ko se premikate, telo porablja glukozo in zmanjšuje inzulinsko rezistenco. Preprosta hoja, kolesarjenje, plavanje ali domače vaje so najbolj učinkovite. Pomembno je gibanje vsak dan vsaj 30 minut. Študije dokazujejo, da je že zmerna telesna dejavnost vsaj 30 minut dnevno zmanjša tveganje za gestacijski diabetes za do 28 %.
  
  
• Psihološka podpora in zmanjšanje stresa
  V kriznih trenutkih je čaj iz žajblja odličen antistresni napitek. Jutranje dihalne vaje, meditacija ali kratek sprehod pred spanjem – vse to spodbuja hormonsko ravnovesje in preprečuje visok krvni tlak in visok sladkor.
  
  
• Celovit pristop
  Pandemija sladkorne bolezni je resnična in trajna. Vključuje več sto milijonov ljudi po svetu, a obstaja upanje. S sodobno medicino – inzulin, GLP-1 agoniste, metformin, črpalke in z ljudskimi, preizkušenimi metodami (gibanje, prehrana, čaji, dihalne vaje) lahko dosegamo trajno glikemično kontrolo. Rešitev je mogoča samo s celovitim pristopom ...

Zato je pomembno, da se zavdamo problema, da ozaveščamo o pomembnosti vsakodnevnih navad, o vlogi stresa in pomenu spremembe življenjskega sloga. Sladkorna bolezen je že danes preveč razširjena, da bi jo lahko spregledali. Gre za največjo in najhujšo pandemijo v zgodovini človeštva.

In vedno huje bo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.