Start prve trgovine brez embalaže

Nemki iz Berlina Sara Wolf in Milena Glimnovski bosta avgusta odprli trgovino v kateri ne bo prav nobene embalaže. Na idejo sta prišli, ko sta se zamislili nad smeti, ki jih urbani potrošniki ustvarjamo dan za dnem. Cena embalaže se namreč ne konča z nakupom v trgovini, pač pa šele, ko komunalna služba odpelje vaš keson s smetmi. Tudi to plačujete in gotovo ne malo.

Kako je sploh mogoče narediti trgovino brez embalaže?



Pred pol stoletja je bilo to nekaj povsem običajnega in še danes ponekod po svetu poznajo tako vrsto prodaje. V Aziji in Srednji Ameriki takim trgovinam rečejo "finger shop", a tam je namen teh trgovin povsem drugačen, kot po Evropi. Podjetni Nemki namreč verjameta, da bodo potrošniki hodili v njuno trgovino s svojimi steklenicami, da bodo sadje zlagali v košaro in ne plastične vrečke. Za sipka živila bo treba od doma prinesti škatlice, zamrznjene stvari pa bomo spet nosili v hladilnih torbah ... Nekoč so gospodinje vse stvari kupovale na tak način.


Argumentov, da nova oblika trgovine uspe, je veliko. Verjetno bodo sprva v taki trgovini kupovali radovedneži, če bosta pa novopečeni trgovki svojo nišo izkoristili za prodajo naravnih in ekološko pridelanih živil, pa lahko iz tega nastane trend, ki se bo razširil po celi Evropi. Ekološkim pridelanim živilom namreč ni potrebno s kemijo podaljševati roka uporabnosti. Če bi, potem to ne bi bilo ekološko.

Za konec pa še pojasnilo, zakaj so trgovinice "finger shop" drugačne od trgovin brez embalaže. V bolj razvitih državah so že davno spoznali, da je hladilnih dvojna obremenitev za družinski proračun. Prvič, ko ga polnite, in drugič, ko ga praznite in mečete v smeti stvari, ki jim je potekel rok uporabe. Zato v "finger shop" vse stvari prodajajo po žlicah. Žlička olja, žlička sladkorja, ščepec soli ...

Potem pa se čudimo, zakaj povprečen Azijec ustvari 15-krat manj smeti od Evropejca.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.