Banana in kamilica zvečer: ali res lahko pomagata pri glavobolu?

Vas pogosto boli glava? Ste utrujeni, raztreseni, težko zaspite? Vas ob sami misli na jutrišnji delovnik stisne v grlu? Marsikdo pozna ta občutek – in dobra novica je, da lahko že preprosta sprememba večerje pri marsikom pripomore k temu, da se telo umiri, prebava steče in glava naslednje jutro ne boli.

Izkušnja, ki jo pozna marsikdo

Znanka, ki že leta dela v izmenah in ima pisarniško, sedeče delo, nam je nekoč povedala, da jo je skoraj vsak večer po napornem dnevu začela boleti glava – natanko takrat, ko bi morala razmišljati o večerji. "Najprej sem mislila, da gre za stres v službi," je rekla, "potem pa sem ugotovila, da sem cele dneve pila samo kavo, zvečer pa sem pojedla nekaj težkega in slanega pred televizijo." Ko je nekoč zvečer namesto tega poskusila s kombinacijo polnozrnatega kruha, banane in kamiličnega čaja, je opazila, da je glavobol popustil hitreje kot po tabletah, sama pa se je počutila manj napihnjeno in bolj mirno pred spanjem. Seveda gre za posamično izkušnjo, ne za zdravilo za vse, a je lep primer, kako lahko majhna sprememba večernih navad vpliva na počutje.

Preprost recept namesto klasične večerje

Obrok, ki ga marsikdo priporoča namesto klasične, težje večerje, je zelo enostaven, ob tem pa vas bo tudi lepo nasitil.

Potrebujete kos polnozrnatega kruha, bogatega z vlakninami. Banano narežite na tanke kolobarje in jih kot "klobasice" razporedite po kruhu. Jejte počasi, zraven pa srkajte skodelico toplega kamiličnega čaja.

Kakšen nasvet pa je to, boste morda pomislili?!

Zakaj prav banana?

Banana je bogata s kalijem in magnezijem – kombinacijo, ki po nekaterih ugotovitvah pripomore k lajšanju glavobolov, saj lahko pomanjkanje magnezija v telesu poveča dovzetnost zanje. Znanstvena literatura, dostopna na portalu ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), poroča o dokazih iz opazovalnih in nadzorovanih raziskav, ki kažejo na povezavo med pomanjkanjem magnezija ter akutnimi in kroničnimi glavoboli oziroma migrenami – več o mehanizmih si lahko preberete v pregledu raziskav Magnesium and Migraine (PMC, NIH).

Poleg kalija in magnezija banana vsebuje tudi veliko naravnega škroba, ki telesu zagotavlja postopno sproščanje energije in mu daje moč – zato po njej marsikdo pozabi na tisti "popoldanski upad" razpoloženja. Če vas zanima, katera živila naj bi po izkušnjah in ugotovitvah nekaterih virov še blažila glavobole, si lahko ogledate tudi prispevek Naravni načini za premagovanje glavobolov ali članek o tem, kaj nam glavobol pove o pomanjkanju hranil v telesu.

Zakaj polnozrnati kruh?

Vlaknine iz polnozrnatega kruha so pomembne, ker pripomorejo k lažjemu delovanju prebavnega trakta. Slabša prekrvavitev in počasnejša prebava namreč veljata za enega od dejavnikov, ki lahko pripomorejo k nastanku glavobolov. Po podatkih nacionalnega portala Prehrana.si je priporočen dnevni vnos vlaknin za odrasle okoli 30 gramov, a raziskave kažejo, da jih večina Slovencev dnevno zaužije bistveno premalo. Zamenjava belega kruha s polnozrnatim je eden najpreprostejših korakov v pravo smer – če vas zanima, koliko kruha si dejansko lahko privoščite, ne da bi to vplivalo na vašo težo, si oglejte prispevek Koliko kruha lahko pojeste na dan, ne da bi se zredili?

Zakaj še kamilični čaj?

Kamilica že stoletja velja za eno najbolj priljubljenih pomirjevalnih rastlin, naši babice pa so jo imele posušeno pripravljeno "za vsak primer". Znanstveno raziskovanje potrjuje, da kamilica vsebuje spojino apigenin, ki se veže na iste receptorje v možganih kot nekatera zdravila proti tesnobi. Randomizirana, s placebom nadzorovana klinična raziskava, objavljena v reviji Journal of Clinical Psychopharmacology in dostopna prek PMC (NIH), je pri ljudeh z generalizirano anksiozno motnjo pokazala, da je kamilični izvleček v primerjavi s placebom pomembno zmanjšal simptome tesnobe v osmih tednih uživanja. Več o pomirjevalnih učinkih kamilice in kombinacijah, ki lahko pomagajo pri večernem umirjanju, si lahko preberete tudi v prispevkih 4 naravna zdravila proti stresu, ki delujejo takoj in Kaj jesti pred spanjem za boljši spanec?

Kamilica naj bi po nekaterih ugotovitvah blago sproščala tudi gladke mišice prebavnega trakta, kar je lahko koristno, če vas poleg glavobola muči še napihnjenost – o tem več v prispevku Kako se znebiti vetrov in napenjanja.

Kaj še vpliva na večerne glavobole

Glavoboli imajo lahko številne vzroke – od dehidracije, stresa in pomanjkanja hranil do povsem mehanskih dejavnikov, kot je na primer položaj telesa med spanjem. Če vas glavobol pogosto spremlja zjutraj, si oglejte tudi zanimiv prispevek Ali lahko spanje na trebuhu povzroči glavobole?, kjer so predstavljene raziskave o vplivu spalnega položaja na napetost vratnih mišic in kakovost spanja.

In še to: obrok, ki lahko pripomore tudi k lažjemu hujšanju

Tak lahkoten večerni obrok je lahko koristen tudi, če razmišljate o postopnem zmanjševanju telesne teže. Splošno priporočilo, ki ga strokovnjaki pogosto omenjajo, je zmeren dnevni kalorični primanjkljaj – okoli 500 kalorij manj, kot znaša vaš dnevni energijski optimum. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) tak zmeren primanjkljaj pomeni zdravo in obvladljivo izgubo teže, približno pol kilograma do kilogram na teden, o čemer piše tudi prispevek Nenasiten apetit: kako potešiti lakoto, ne da bi stradali. Podobno logiko, podprto z ugotovitvami strokovnjakov Harvard Health Publishing, najdete tudi v članku 6 skrivnosti za pohitritev metabolizma in večjo porabo kalorij.

Ko se telo navadi na tak, lažji tip večerje, marsikomu po nekaj tednih niti ne bo več težko poseči po banani namesto po bolj kaloričnem obroku – kilogrami pa se bodo, ob doslednosti, postopoma in zdravo izgubljali.

Za koga ta obrok morda ni primeren

Če jemljete zdravila, ki jih je treba zaužiti na tešče ali ločeno od obrokov z veliko vlaknin (na primer nekatere antibiotike), se pred spremembo večernih prehranskih navad posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom – vlaknine namreč lahko upočasnijo absorpcijo nekaterih zdravil. Prav tako naj osebe s sladkorno boleznijo ali drugimi kroničnimi stanji količino banane in kruha prilagodijo svojim individualnim priporočilom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.