Kopriva: nenavadna rastlina, ki jo najdemo ob gozdu in je lahko resniččno koristna

Predstavljajte si rastlino, ki raste povsem brezplačno ob vsaki gozdni poti, ob potokih in preseneča s celo vrsto pozitivnih lastnostmi. Ne gre za eksotično rastlino iz oddaljenih dežel, temveč za nekaj, kar ste najverjetneje že tisočkrat obhodili v velikem loku, da se je ne bi dotaknili. Kopriva. Rastlina, ki peče, a hkrati zdravi – in za katero sodobna znanost vse pogosteje potrjuje, kar so ljudje vedeli že stoletja.

Znanka, ki se že leta spopada z alergijskim nahodom vsako pomlad, mi je pred časom zaupala, da je po nasvetu babice poskusila piti kopriven čaj že mesec dni pred začetkom cvetnega prahu. Presenečena je bila, kako veliko blažje je tisto pomlad prestala sezono – brez neprestanega kihanja in zamašenega nosu, na katera je bila navajena. Seveda gre za osebno izkušnjo in ne za zdravilo, a zanimivo je, da tudi klinična raziskava, objavljena v strokovni reviji in dostopna na PubMedu, nakazuje, da lahko izvleček korenine kopriv pri osebah z alergijskim rinitisom pripomore k blažjim simptomom in nižji ravni vnetnih označevalcev v telesu.

Že v starih časih so čaj iz kopriv zelo cenili. Zato so mu pravili, da je to "zdravilo od boga". Danes vemo, da z rednim pitjem lahko marsikatero težavo omilimo, čeprav kopriva seveda ni nadomestilo za zdravniško obravnavo.

Nekateri zdravniki in fitoterapevti koprivo omenjajo kot podporno rastlino pri alergijah, anemiji, boleznih dihal, pri različnih notranjih okužbah in vnetjih (velja tudi za vnetja v ustni votlini, na primer pri aftah), pomaga premagovati utrujenost in nerazpoloženje, po nekaterih ugotovitvah pa naj bi upočasnjevala izpadanje las, pospeševala njihovo rast in preprečevala nastanek prhljaja. Omenjajo jo tudi v povezavi s hemoroidi, ljudje s sladkorno boleznijo pa jo pogosto vključujejo v svoj jedilnik – podobno kot smo že pisali v prispevku Dragulj narave, ki ga pogosto spregledamo, kjer najdete tudi nasvete, s čim koprive najbolje kombinirati. V zadnjem času pa je vse več raziskovalne pozornosti namenjene tudi morebitnemu vplivu kopriv pri podpori zdravljenja raka, čeprav so ti izsledki še v zgodnji fazi in zahtevajo previdnost pri interpretaciji.

Že stari ljudje so vedeli, da koprive čistijo sečne poti in pomagajo pri težavah s sklepi ter revmatizmu. Če vas zanima, kako s prehrano dodatno podpreti zdravje sečil, si lahko preberete tudi Kako na okusen način preprečiti infekcije sečil. Kar zadeva sklepe, pa raziskava, objavljena na ScienceDirectu, opisuje, da so osebe, ki so uporabljale koprivo pri bolečinah v sklepih, v veliki večini poročale o olajšanju, čeprav gre za manjšo, izkustveno raziskavo, ki kliče po nadaljnjih kliničnih preizkušanjih. Če vas zanima širša povezava med prehrano in vnetnimi sklepnimi težavami, si lahko preberete tudi Ali lahko jemljete omega-3 maščobne kisline, če imate protin?

Kaj pravi znanost o koprivi in prostati?

Med moškimi je koprivina korenina že dolgo znana kot podporno sredstvo pri težavah s povečano prostato oziroma benigno prostatično hiperplazijo (BPH), ki se pogosto kaže tudi kot pogostejše nočno vstajanje na stranišče – o čemer smo podrobneje pisali v članku Hodite ponoči na stranišče? Je to bolezen? Obsežna, s placebom nadzorovana klinična raziskava, objavljena na PubMedu, ki je vključevala več kot 600 udeležencev, je pokazala, da so moški, ki so 18 mesecev uživali izvleček korenine kopriv, dosegli boljše rezultate pri oceni urinarnih simptomov v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo. Podobne ugotovitve povzema tudi pregledna raziskava, dostopna na NCBI, ki koprivo uvršča med rastline z najdlje dokumentirano tradicionalno in klinično uporabo pri urinarnih simptomih, povezanih s prostato. Zanimivo je tudi, da naša domača kopriva ni edina rastlina s tem imenom – v članku Indijska kopriva ni samo za kilograme lahko preberete, kako se od nje razlikuje ajurvedska "indijska kopriva" (Coleus forskohlii), ki ima povsem drugačno kemijsko sestavo in učinke.

Kje in kako nabirati koprive

Če sami nabirate, so najboljše tiste koprive, ki rastejo po obronkih gozda ali ob rekah, stran od cest in onesnaženih območij. Mlade in svetle rastlinice so prav tako "močnejše" od temnejših in starejših. Najbolje jih je nabirati po dežju, ko so mladi poganjki najbolj sočni.

Kako pripraviti čaj iz kopriv?

Vodo zavrite, nato pa šopek posušenih ali svežih kopriv prelijte z njo. Pustite stati 10 minut, precedite in popijte.

Popiti je priporočljivo skodelico ali dve na dan. Pijte seveda nesladkan čaj, lahko tudi ohlajenega, vendar ne več kot en dan starega.

Koprive pa niso zdravilne samo v čaju – lahko jih uporabimo v solati, kot dodatek k smutijem, posebej zanimive pa so kot dodatek k jajčnim omletam. Kopriva ima tudi rahel diuretičen učinek, kar pomeni, da spodbuja izločanje odvečne vode iz telesa – če vas zanima, zakaj se telo občasno "napihne", si lahko preberete tudi Zakaj ste se zredili čez noč?, kjer je ta učinek podrobneje pojasnjen.

Previdno z zmernostjo

Koprive vsebujejo več vitamina C in beta karotena kot večina druge gojene zelenjave, zato niso zanemarljiv vir hranil. Kljub temu velja, da lahko prekomerno uživanje deluje odvajalno, povzroča zgago in dodatno toploto v telesu (kar poleti ni najprijetnejše). Zato čaje in jedi iz kopriv uživajte po malem in ne prav vsak dan – še posebej, če jemljete zdravila za redčenje krvi, sladkorno bolezen ali zdravila za odvajanje vode, saj se lahko učinki seštevajo. Osebe z znanimi alergijami naj bodo pri prvem preizkusu previdne, sicer pa je koprivo pri sicer zdravih ljudeh v razumnih količinah, kot poroča tudi pregledna raziskava na NCBI, na splošno mogoče uvrstiti med varne rastline.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.