Mleko in zdravila: kombinacija, ki jo marsikdo podcenjuje

Kozarec mleka zjutraj, tableta antibiotika zraven – videti povsem nedolžno, kajne? Pa vendar gre lahko za eno pogostejših napak pri jemanju zdravil. Kalcij, ki ga mleko in mlečni izdelki vsebujejo v izobilju, se v prebavilih lahko veže na določene učinkovine in z njimi tvori spojine, ki jih telo težje absorbira. Posledica je lahko manj učinkovito zdravljenje – v času, ko bi telo nujno potrebovalo polno moč predpisanega zdravila.

Podobno zgodbo je slišal marsikdo izmed nas – tudi eden od naših znancev, ki je nekaj let nazaj jemal antibiotik zaradi vnetja grla in ga je, kot je v navadi marsikje pri nas, redno spiral z mlekom. Zdravljenje se je vleklo dlje, kot bi se moralo, zdravnik pa mu je kasneje pojasnil, da bi si lahko z drugačnim ravnanjem prihranil marsikatero nelagodje. Zgodba je vse prej kot osamljena – podobne izkušnje si delijo bralci na marsikaterem forumu, tudi na Med.Over.Net, kjer se ljudje sprašujejo, kako hrana dejansko vpliva na njihova zdravila.

Kalcij in antibiotiki: kaj se dogaja v prebavilih

Mehanizem, ki stoji za tem pojavom, se imenuje kelacija. Kalcij iz mleka, jogurta, sira ali kave z mlekom se v prebavnem traktu poveže z molekulami nekaterih antibiotikov – predvsem tetraciklinov (npr. doksiciklin) in fluorokinolonov (npr. ciprofloksacin) – v netopne komplekse, ki jih črevesna stena ne more prepustiti v krvni obtok. V krvi je tako manj učinkovine, kot bi je moralo biti, kar lahko zmanjša učinkovitost zdravljenja. Mehanizem podrobno opisuje tudi slovenska Wikipedija o tetraciklinskih antibiotikih, enak nasvet pa najdemo tudi pri Pomurskih lekarnah. Rešitev je razmeroma preprosta: med mlekom, mlečnimi izdelki (tudi kavo z mlekom, jogurtom in sirom) ter jemanjem tovrstnih antibiotikov naj mine vsaj eno do dve uri. O tem, kako živila na splošno vplivajo na učinkovitost zdravil, več piše tudi Prva lekarna, o širši povezavi med hrano in antibiotiki pa smo pisali tudi v prispevku Ko hrana postane nevarnost: 4 živila, ki se skregajo z zdravili, kjer omenjamo tudi opozorila ameriške agencije FDA in evropske agencije EMA glede vlaknin, kalcija, magnezija in železa.

Grenivka in zdravila za holesterol: kdaj je previdnost smiselna

Podobno, a po drugačnem mehanizmu, deluje grenivka. Njene sestavine, imenovane furanokumarini, zavirajo delovanje jetrnega in črevesnega encima CYP3A4, ki je odgovoren za razgradnjo številnih zdravil. Pri nekaterih statinih (npr. simvastatin, lovastatin, deloma atorvastatin) to pomeni, da lahko koncentracija zdravila v krvi znatno naraste, kar poveča tveganje za neželene učinke, med njimi tudi bolečine v mišicah. Drugi statini, kot sta pravastatin in rosuvastatin, so na grenivko bistveno manj občutljivi. O tem podrobneje pišeta Pomurske lekarne in lekarna Lekos, ki objavlja tudi seznam zdravil, registriranih v Sloveniji, na katera grenivka vpliva. Enak previdnostni ukrep velja tudi za nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka, za določena zdravila po presaditvi organov (torej pri bolnikih, ki jemljejo imunosupresive) ter za nekatera zdravila proti tesnobi in srčnim aritmijam. Zanimivo je, da učinek grenivke ni kratkotrajen – lahko traja tudi več dni po zadnjem zaužitju sadeža, zato preprosto časovno ločevanje obroka in tablete tu ne pomaga dovolj zanesljivo, kot je razložil tudi naš prispevek Dva primera, ko so grenivke lahko škodljive. Če ste torej ravno začeli jemati novo zdravilo, je smiselno pri zdravniku ali farmacevtu preveriti, ali sodi med tista, pri katerih je grenivka sporna.

Sladkor in krvni tlak: kaj dejansko kaže stroka

Tu velja biti nekoliko previdnejši pri posploševanju, kot je bilo to v preteklosti pogosto v navadi. Znanstveni podatki ne podpirajo trditve, da bi en sam grižljaj torte ali požirek sladke pijače v celoti izničil delovanje zdravil za krvni tlak. Res pa je, da lahko večja količina sladkorja krvni tlak in srčni utrip kratkoročno zviša – po nekaterih ugotovitvah je že ena večja sladka pijača sistolični tlak zvišala za približno 15, diastoličnega pa za približno 9 enot, kot povzema Vizita.si. Dolgoročno prekomerno uživanje sladkorja je povezano s povišanim krvnim tlakom in obremenjuje srčno-žilni sistem, kar dodatno otežuje delo zdravilom, ki naj bi tlak uravnavala – na to opozarja tudi kardiolog v prispevku portala Aktivni.si. Sladkor torej zdravila ne "izniči" v enem grižljaju, je pa vsakodnevno zmerno uživanje sladkorja pomemben del tega, da zdravljenje povišanega krvnega tlaka sploh lahko dolgoročno uspe.

Sadje in zdravila: ne gre za vse sadje enako

Podobno velja za trditev, da naj bi sadni sladkor iz "vsega sadja" zaviral delovanje zdravil – gre za preveč posplošeno tezo. Znanstveno dobro dokumentirana je predvsem interakcija z grenivko (in v manjši meri s sorodnimi citrusi, kot so grenke pomaranče, pomelo in tangelo), medtem ko za večino drugega sadja tovrstne nevarnosti ni. Nekatera živila z visoko vsebnostjo vlaknin (torej tudi nekatera sadja in zelenjava, kot je paradižnik) lahko po nekaterih opozorilih ameriške agencije FDA nekoliko upočasnijo vsrkavanje določenih zdravil, kar pa je precej drugače kot popolna izguba učinka. Zato je smiselno zdravila jemati ob priporočenem času glede na obrok, ne pa se izogibati sadju na splošno – kalcij ima sicer tudi pomembno vlogo pri zdravju srca, kot smo pisali v prispevku Pomanjkanje kalcija je nevarno za zdravje srca.

Kako zmanjšati tveganje

• Zdravila praviloma zaužijte s polnim kozarcem navadne vode, ne z mlekom, kavo, sokom ali čajem.
• Med tetraciklinskimi in fluorokinolonskimi antibiotiki ter mlečnimi izdelki pustite vsaj eno do dve uri razmika.
• Če jemljete statine ali druga zdravila, občutljiva na grenivko, se pred uvedbo novega zdravila pozanimajte pri farmacevtu.
• Pri kroničnih boleznih, kot je povišan krvni tlak, je bolj kot posamezen grižljaj sladkega pomembna celotna prehranska slika.
• Ob vsakem novem zdravilu preberite navodilo za uporabo in po potrebi vprašajte zdravnika ali farmacevta.

Namesto zaključka

Področje medsebojnega delovanja hrane in zdravil je razmeroma mlado in se hitro razvija, zato lahko v prihodnje pričakujemo še marsikatero novo spoznanje. Do takrat pa velja preprosto vodilo: zdravila zaupajte vodi, ne mleku ali soku, in ob vsakem novem receptu raje enkrat preveč vprašajte v lekarni kot enkrat premalo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.