Datum: 4.8.2022 - Rubrika: Zanimivosti
Ko se vrnete z dopusta, vam telo lahko zaračuna račun – in to precej hitro
Avtor:
uredništvo Vem, kaj jem
Raziskava med 2000 Evropejci razkriva, da vsak četrti zaposleni po vrnitvi z dopusta zboli v roku meseca dni – vzroki pa so pogosto psihičnega izvora.
Pri angleški družbi Travelex so naredili raziskavo o počutju delavcev, ki so se vrnili iz dopusta. V raziskavi je sodelovalo 2000 Evropejcev, skoraj polovica pa je potarnala, da se po dopustu kak teden, ali dva težje skoncentrirajo, kot pred dopustom. Ko so odgovore primerjali še z dejstvi o bolniških izostankih, so prišli do zaskrbljujočih ugotovitev.
Kar četrtina jih v roku 30 dni po dopustu zboli. Od tega je približno 60 % moških in 40 % žensk. Manjkajo nekaj dni, morda kak podaljšan vikend, večinoma pa gre za bolezni, ki so psihičnega izvora. Odgovori so namreč pokazali, da v tem času ljudje pogosto razmišljamo o prihodnjem dopustu in živimo v sanjskem svetu brez služb in neskončnimi počitnicami.
Poleg tega je več kot polovica vprašanih opazno bolj egoistična in ji ni mar za družino (pomemben je samo njihov dopust), tudi število manjših prometnih nesreč se poveča, v porastu je prodaja alkohola ... Pri ženskah podopustniški sindrom prepoznate tako, da nekatere še naprej hodijo po trgovinah in nakupujejo poletno garderobo z izgovorom, da je to za naslednje leto.
Kakšna je rešitev?
Nekatere tuje multinacionalke se težav podopustniškega sindroma že zavedajo, pa zato svoje poslovanje prilagajajo upočasnjenemu poletnemu tempu. Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da v povprečju potrebuje človek 17 dni, da se resnično otrese službenih skrbi in šele potem začne s pravim dopustom. To pomeni, da bi morali dopusti trajati vsaj 3 tedne, zaradi nadomestnih zaposlitev in obračunov pa kar cel mesec.
V oddelkih, kjer gre več sodelavcev hkrati na dopust, je podopustniški sindrom manjši, žal pa je prav takšna tudi produktivnost (očitno si kolegi med sabo izmenjujejo počitniške izkušnje).
Za konec pa še ne nepomembno dejstvo: najboljša dneva za začetek in konec dopusta sta četrtek in sreda. Najslabše je, če je vaš prvi dan po dopustu ponedeljek.
Kar četrtina jih v roku 30 dni po dopustu zboli. Od tega je približno 60 % moških in 40 % žensk. Manjkajo nekaj dni, morda kak podaljšan vikend, večinoma pa gre za bolezni, ki so psihičnega izvora. Odgovori so namreč pokazali, da v tem času ljudje pogosto razmišljamo o prihodnjem dopustu in živimo v sanjskem svetu brez služb in neskončnimi počitnicami.
Poleg tega je več kot polovica vprašanih opazno bolj egoistična in ji ni mar za družino (pomemben je samo njihov dopust), tudi število manjših prometnih nesreč se poveča, v porastu je prodaja alkohola ... Pri ženskah podopustniški sindrom prepoznate tako, da nekatere še naprej hodijo po trgovinah in nakupujejo poletno garderobo z izgovorom, da je to za naslednje leto.
Kakšna je rešitev?
Nekatere tuje multinacionalke se težav podopustniškega sindroma že zavedajo, pa zato svoje poslovanje prilagajajo upočasnjenemu poletnemu tempu. Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da v povprečju potrebuje človek 17 dni, da se resnično otrese službenih skrbi in šele potem začne s pravim dopustom. To pomeni, da bi morali dopusti trajati vsaj 3 tedne, zaradi nadomestnih zaposlitev in obračunov pa kar cel mesec.
V oddelkih, kjer gre več sodelavcev hkrati na dopust, je podopustniški sindrom manjši, žal pa je prav takšna tudi produktivnost (očitno si kolegi med sabo izmenjujejo počitniške izkušnje).
Za konec pa še ne nepomembno dejstvo: najboljša dneva za začetek in konec dopusta sta četrtek in sreda. Najslabše je, če je vaš prvi dan po dopustu ponedeljek.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
Bolniški izostanki po dopustu
Podopustniški sindrom
Raziskava o počutju po dopustu
Stres po dopustu
Trajanje dopusta
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.
Dobro je vedeti
Riževo mleko: podcenjena rastlinska alternativa, ki je brez laktoze, brez glutena in prijazna do srca
Riževo mleko ne povzroča alergij, ne vsebuje fitoestrogenov in ima manj kalorij kot polnomastno kravje – a ali je res prava izbira za vas?
VEČ >
Dobro je vedeti
Kozarec rdečega vina na dan – zdravilo ali mit? Znanost ima presenetljiv odgovor
VEČ >
Dobro je vedeti
Zakaj vas hamburger spravi v posteljo: 5 živil, ki vam tiho kradejo energijo
VEČ >
Zanimivosti
Ko se vrnete z dopusta, vam telo lahko zaračuna račun – in to precej hitro
VEČ >
Dobro je vedeti
Zakaj vam hrana brez ojačevalcev okusa nenadoma nič več ne diši? Krivec je skrit v vaši kuhinji.
VEČ >
Dobro je vedeti
Pozabljeni presežek naših babic: zakaj je polenta boljša od kruha?
Kuhana polenta ima le okoli 70 kalorij na 100 gramov, ne vsebuje glutena ani kvasa in ima nizek glikemični indeks – a na naših mizah jo vse redkeje vidimo.
VEČ >
Dobro je vedeti
Bananina lupina: tisto, kar mečemo stran, je pravzaprav najboljši del
VEČ >
Dobro je vedeti
Zakaj so olive "drevo življenja" na vašem krožniku?
VEČ >
Dobro je vedeti
Najboljša dieta ni tista z najmanj kalorij – in to dokazuje znanost
VEČ >
Zdravje, lepota
Jejte kot stoletniki: kaj se skriva za makrobiotiko, ki jo sodobna znanost vse pogosteje potrjuje
VEČ >
Naložite mobilno aplikacijo:
Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
