Jejte počasneje ... To pa ni vse!

Zdravniki ugotavljajo, da potrebujejo možgani 20 minut, da pride do njih signal iz želodca, da ste siti. Če torej obrok pojeste prej, kot v 20 minutah, vaše telo niti začelo še ni s prebavo, pa ste želodec že napolnili čez rob. Zato je pomembno, da obrok začnete z majhnimi grižljaji, lahko hrano in predvsem z majhnimi količinami. Zakaj pa mislite, da so predjedi zgolj za pokušino?!

Optimalna dolžina obroka je med 30 in 60 minut. Priporočljivo je, da po vsakem grižljaju odložite žlico, ali vilice in je ne primete preden grižljaja povsem ne pojeste. Nikar si v usta ne tlačite hrano dokler niste izpraznili ust. To je pomembno tudi zaradi sline in encimov, ki pomagajo pri razgradnji hrane. Več kot predelate v ustih, manj dela bo imel želodec in bolj se bo lahko posvečal fini predelavi hranljivih snovi.



1. Nekateri nutricisti celo predlagajo, da si tisti, ki se ne morejo navaditi na počasno prehranjevanje, pripravijo budilko, ki bo diktirala frekvenco grižljajev. Čeprav se zdi neumno, pa je še kako priročno. V treh dneh se telo tako privadi na diktiran tempo, da se vam bo celo slina začela delati takrat, ko bo budilka zvonila.

2. Če prehitro jeste, začnite pisati prehranski jedilnik. Tudi zato, da se med hranjenjem zamotite in, da vam čas hitreje mine, pa tudi zato, da boste imeli čez teden, ali dva pregled nad hrano, ki ste jo pojedli. Dokazano je namreč, če med obrokom počnete še kakšno stvar, boste jedli tudi do 70 % počasneje, pojedli boste 30 % manj kot sicer, poleg tega pa ljudje, ki jedo počasi, se tudi počasneje redijo.

3. Čeprav vam v točki 2 priporočamo, da med kosilom pišete dnevnik, pa se morate med obrokom vedno posvetiti hrani. Vse lahko delate po pravilih, a če boste med večerjo mislili na kaj druga, so lahko posledice sila neugodne. Kadar telo dobiva iz možganov navodila, ki niso v skladu s tistimi, ki jih pošilja želodec, boste v najboljšem primeru deležni zaprtosti, ali pretirane odprtosti. Dokazano je, da se 40 % hrane ne razgradi povsem, če vmes gledamo televizijo.

V zadnjem času postajajo problem mobilni telefoni in tablice, ko tudi prehranjevanje ni samo obred za mizo, doma, ali v gostilni, pač pa 20 % Evropejcev med vožnjo tudi je, posluša radio ... Hrana je veliko bolj dobra, če si vzamete čas zanjo in pozornost.

4. V svojem dnevnem koledarju začnite planirati tudi obroke. Ni res, da je samoumevno, da imate malico v času malice in, da greste na kosilo v času kosila. Samo pomislite, kolikokrat ste kak obrok izpustili zaradi nujnejših opravkov. V resnici ni nič nujnejšega od vašega želodca, imeti obroke vedno ob isti uri pa najboljše zdravilo za vaš organizem (preberite si prispevek Jesti redno po urah in hujšati).

5. Najboljši nasvet, da upočasnite svoje obroke je, da začnete sami kuhati. Tako boste manj pojedli, ker boste že med pripravo okušali jedi. prav tako vas bo že po petih minutah za štedilnikom minila lakota. In najpomembneje: če si sami pripravljate hrano, veste kaj jeste.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.