Aspartam: sladko zavezništvo med znanostjo in kapitalom

O umetnem sladilu aspartamu (lastnik patenta je multinacionalka Monsanto, o tem pa smo že pisali v prispevkoma Aspartam in Iztrebljanje neuporabnih jedcev?) je bilo že veliko zapisanega. Zgodba se je začela pred 30 leti, danes pa je prisoten v več kot 6000 proizvodih, celo tam, kjer ga ne bi pričakovali. V zadnjih letih so iz različnih koncev sveta prihajali dokazi o škodljivostih umetnih sladil, še zlasti aspartama. V majhnih količinah se res morda zdi nenevaren, a če je vseprisoten, je potem seštevek vseh sladil nevarno blizu meji, ki je še vzdržna za zdravje. Ali pa še to ne.

Najbolj šokantne informacije tokrat prihajajo iz britanskega industrijsko-biološkega centra (British Industrial Biological Research Association), kjer so aspartamu dali oceno: varno za zdravje. Ovrgli so vsa namigovanja, da bi aspartam povzročal možganske tumorje, kapi, raka dojke, raka trebušne slinavke, prezgodnje rojevanje otrok, sladkorno, pretirano debelost ... Ovrgli so 22 let raziskav in več tisoč študij, kar pa je najhuje, so omenjeno pozitivno nastrojeno raziskavo vzeli za osnovo pri agenciji za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, v okviru svetovne zdravstvene organizacije, pa je to raziskavo podprlo že več kot 100 držav (tudi Slovenija).



Da bi bolje razumeli kontekst boja za sladila, ne smemo pozabiti, da Monsantu v kratkem potečejo patentne pravice in ne bo mogel več služiti na ta račun. Poleg tega imajo v laboratorijih že pripravljeno novo sladilo z imenom neotame, ki je 10-krat slajše od aspartama, cenejše in, seveda, z veljavnim patentom. mokre sanje Monsanta so, da bi njihova sladila bila tako razširjena, da jih ne bi pisali niti na deklaracijah, ko pa je vsakomur jasno, da ni več živila na svetu, ki ne bi imelo aspartam. Pred dvema letoma jim je to uspelo za ZDA (od leta 2015 v ZDA ni več potrebno pisati, da izdelek vsebuje aspartam), kot kaže pa jim bo to tudi drugod po svetu.

Če temu ob bok postavimo še mokre želje nekaterih slovenskih politikov, ki sanjajo o obuditvi pridelave sladkorja v Sloveniji, bi jim celo lahko verjeli, da to počno v skrbi za zdravje ljudi.

A tako kot znanstveniki, so nas tudi politiki prevečkrat pustili na cedilu. poleg tega pa, kdo bi se pa odpovedal sladkemu življenju?!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.