Povešene prsi: zakaj se temu ne morete izogniti in kaj pravzaprav pomaga

Povešene ženske prsi so nekaj povsem običajnega in normalnega, temu pa se ne more izogniti praktično nobena ženska. Z leti postanejo vezi med mlečnimi žlezami ohlapnejše, tako kot tudi drugi predeli kože, zato pride po povešanja dojk. Gre za povsem običajen proces, ki pa se v času mene še pospeši.

Ali modrc lahko prepreči povešanje dojk?
Nikakor ne! Modrc lahko samo pripomore v polnejši obliki, nikakor pa ne more pomagati pri čvrstosti. Mnoge ženske verjamejo, da bodo njihove prsi lepše, če bodo nosile modrc tudi ponoči. A se motijo in po nepotrebnem kalijo svoj spanec. Proti naravi se ni mogoče boriti.

Ali lahko fitnes pripomore k čvrstejšim dojkam?
Ne! Vsakršna rekreacija je sicer dobra za zdravje, nikakor pa ne vpliva na obliko vaših prsi. Zakaj ne? Dojke namreč niso zgrajene iz mišic, pač pa iz maščob, mlečnih žlez ...

Ali dojenje povzroča večjo povešenost dojk?
Nikakor ne! Če malo razmislite, vam bo jasno, da to ni mogoče. Je pa res, da vsaka nosečnost spremeni prsne vezi. Če pride večkrat do zategovanja in opuščanja (to je primer med nosečnostjo), in če se ob tem še zredite, nato pa shujšate, bodo posledice vidne tudi na vaših prsih. Tudi proti temu ne ne morete boriti, razen, če ste hoolywoodska zvezda in ves čas nosečnosti skrbite za svojo linijo.

Ali kajenje vpliva na obliko dojk?
Leta 2008 so v ZDA naredili obsežno raziskavo in ugotovili, da imajo kadilke za 5 do 10 % bolj povešene dojke. To je doslej edini dokaz, da kajenje povzroča hitrejše popuščanje prsnih vezi. Raziskovalci so postavili tezo, da je za to kriv kolagen. Kolagen je namreč beljakovina, ki je sestavni del las, dlak, nohtov in tudi vezivnih tkiv.

Še nasvet: ker kolagen dobro vpliva na vaš izgled (velja za nekadilke, še posebej pa za kadilke), ga največ najdemo v sirotki, pa tudi v raznoliki prehrani bogati z beljakovinami (piščancu, puranu, posneti skuti, posnetem jogurtu, jajčnem beljaku ...).

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.