Pozabljeni koren, ki ga jemo le za veliko noč – a zima je pravi razlog, da ga naribate danes

Predstavljajte si trenutek, ko vas zjutraj zbudi tisti znani, neprijetni ščemeč občutek v žrelu – znanilec prehlada, ki si si ga najmanj želeli prav ta teden. Marsikdo bi posegel po prvi tableti iz omarice, nekateri pa se najprej spomnijo na kozarček, ki tiho čaka v hladilniku: domačo mešanico naribanega hrena, medu in limone. In prav tu se začne zgodba, ki jo poznajo številne slovenske družine.

Znanka, ki se vsako jesen loti priprave te mešanice, je nekoč povedala, da je z njo začela povsem po naključju – navdušila jo je preprosto dejstvo, da je njena babica nikoli ni zbolela tako hudo kot drugi v družini. „Sprva sem mislila, da je to le babičina muha,“ je razlagala, „ampak ko sem nekega zimskega jutra spet posegla po kozarčku, sem se zavedala, da je to postalo del mojega vsakdana, ne le prazničnega obreda.“ Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, je pa odraz dolge tradicije, ki ji sodobna znanost vsaj delno pritrjuje.

Koren z dolgo tradicijo

Koren hrena je priljubljen dodatek k jedem, glede na njegove lastnosti pa ga vendarle premalo uporabljamo. Hren je prav nenavadno živilo – skoraj sezonsko, bi lahko rekli. V času praznikov (zlasti velikonočnih) se njegova poraba močno poveča, preostale dni v letu pa tako redko pristane na našem krožniku, da bi nanj kmalu lahko že pozabili. Pa ne bi smeli, saj ima svež hren po podatkih Inštituta za nutricionistiko (prehrana.si) razmeroma veliko vitamina C, kalija, kalcija, magnezija in eteričnih olj. Že 20 gramov svežega korena naj bi po teh podatkih pokrilo skoraj tretjino priporočenega dnevnega vnosa vitamina C za odraslo osebo, kar je glede na običajno porcijo presenetljivo veliko.

Hren je še posebej dobrodošel kot dodatek k mastnim jedem, saj naj bi po ljudskem izročilu in nekaterih virih stimuliral prebavo, predvsem izločanje želodčnih in črevesnih sokov – verjetno je prav to razlog, da je tradicionalno del velikonočne mize, polne pečenk in šunke. Če vas zanima, kako lahko podobno kombinacijo pripravite tudi sami, si lahko ogledate recept za staro domačo mešanico hrena, limone in medu, ki jo marsikdo pripravi prav v ta namen.

Kaj pravi sodobna znanost o hrenu in prehladu

Zdravilnost hrena je znana že stoletja. Ljudje so ga uporabljali predvsem pri preprečevanju gripe in prehlada, saj so verjeli, da ima njegova aroma in ostrina koristne učinke na dihala. Sodobne raziskave tej ljudski modrosti vsaj delno pritrjujejo. Pri ribanju ali rezanju korenine hrena se sprostijo glukozinolati, ki se pretvorijo v t. i. izotiocianate – pekoča gorčična olja, po katerih je hren tako značilen. Te spojine so v raziskavi, objavljeni v reviji Food Science and Biotechnology, izkazale izrazito protimikrobno delovanje, podobne ugotovitve pa potrjuje tudi pregled, objavljen v reviji Pharmazie (ScienceDirect), ki povzema, da se izvlečki hrena že dolgo uporabljajo pri okužbah dihal in sečil.

Po nekaterih ugotovitvah naj bi nastanek sluzi, ki ga povzroča pekoča ostrina hrena, pomagal pomiriti kašelj in blažiti neprijetne simptome vnetij grla in sinusov, podobno pa nakazuje tudi raziskava, objavljena v reviji Mediators of Inflammation (PMC), kjer so znanstveniki vodnemu izvlečku korenine hrena pripisali protivnetno delovanje na celičnem nivoju. Pomembno pa je poudariti, da gre v veliki večini za predklinične oziroma laboratorijske raziskave, zato hren ne sme nadomestiti zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik, temveč ga lahko razumemo kot koristen, okusen dodatek k uravnoteženi prehrani v sezoni prehladov.

Če vas zanima širši pogled na to, kako naj bi hren pomagal pri dihalih, si lahko preberete tudi prispevek Hren rešuje dihala, kjer je tema obdelana še podrobneje.

Kako hren učinkovito pripraviti

Učinek hrena lahko po izročilu povečate, če ga naribanega dodate k mlačnemu mleku in primešate še žličko medu. Marsikdo se tovrstnega napitka spomni prav v trenutku, ko začuti prve znake prehlada, podoben pripravek pa najdete tudi v prispevku Kaj se zgodi, če na tešče jeste hren?, kjer je opisana različica jutranjega napitka iz hrena, jabolka in medu.

Kot pri vsaki novi sestavini v prehrani je smiselno začeti z manjšo količino in spremljati, kako jo telo prenaša – hren je namreč zaradi svoje ostrine lahko obremenjujoč za občutljiv želodec, zato naj bodo pri uživanju previdni predvsem tisti, ki imajo težave s sluznico prebavil, ledvicami ali jemljejo zdravila za redčenje krvi. Pri kakršnih koli zdravstvenih težavah ali kronični bolezni se pred uvedbo nove prehranske navade vedno posvetujte z zdravnikom ali nutricionistom.

Pravilno shranjevanje hrena

Pri hrenu je pomembno tudi to, da ga shranite v papirnati vrečki in največ za 7 dni. Če ga želite hraniti dlje časa, ga narežite na manjše kose in jih shranite v zamrzovalniku – tako vam bo na voljo skozi vso zimo, ko ga boste najbolj potrebovali. V nobenem primeru pa hrena ne kuhajte, saj naj bi se pri segrevanju izgubil del njegovih občutljivih encimov in hranilnih snovi, na kar opozarjajo tudi viri, ki govorijo o pripravi hrenovih sirupov in napitkov.

Povzetek

Hren je živilo, ki ga je vredno vključiti v jedilnik skozi vse leto, ne le ob velikonočnih praznikih. Bogat je z vitaminom C in minerali, njegove pekoče spojine pa po nekaterih ugotovitvah izkazujejo protimikrobno in protivnetno delovanje, kar ga uvršča med koristne naravne dodatke k prehrani v sezoni prehladov in gripe. Kljub temu hren ni nadomestilo za zdravljenje – pri resnejših ali dolgotrajnih simptomih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.