Vitamin B12 in akne: skrita povezava, ki jo vaša koža že zdavnaj pozna

Si predstavljate, da vzamete vitamin, ker bi radi imeli več energije, čez teden ali dva pa se v ogledalu srečate z mozolji, kakršnih niste imeli od pubertete? Prav to so leta 2015 opazili raziskovalci Kalifornijske univerze v Los Angelesu (UCLA). Pri enem od desetih zdravih prostovoljcev, ki so jim dajali vitamin B12, so se po približno tednu dni pojavile akne. Ta ugotovitev je odprla povsem novo poglavje v razumevanju odnosa med vitaminom B12 in kožo.

Podobno izkušnjo je imela znanka iz našega uredništva, ki je bila pri štiridesetih zaradi utrujenosti na lastno pobudo začela jemati visokoodmerne tablete B12. "Po dveh tednih so se mi na bradi in prsih naenkrat pojavili vneti mozolji, vsi enaki, kot bi jih nekdo posejal. Najprej sem krivila novo kremo," je povedala. Ko je o tem povedala zdravnici, sta skupaj ugotovili, da je njena raven B12 že tako povsem normalna. Po prenehanju jemanja se je koža v nekaj tednih umirila. Podobne primere opisujejo tudi dermatologi, zato si tema zasluži pozornost.

Kaj je vitamin B12 in zakaj ga potrebujemo?

Vitamin B12 ali kobalamin spada v skupino vitaminov kompleksa B. Od drugih vitaminov se razlikuje po zelo kompleksni kemični zgradbi, vsebuje pa tudi kovinski ion kobalt. Po podatkih ameriškega Urada za prehranska dopolnila (NIH Office of Dietary Supplements) je B12 potreben za razvoj in delovanje živčnega sistema, za nastajanje zdravih rdečih krvnih celic (eritrocitov) in za sintezo DNK. Sodeluje tudi pri presnovi, novejše raziskave pa kažejo, da ima zapleten odnos tudi s kožo.

V našem telesu celice nenehno odmirajo in se obnavljajo, zato je treba odmrle celice sproti nadomeščati z zdravimi. Vitamin B12 pri tem igra ključno vlogo, saj brez njega celice ne morejo pravilno podvojiti svoje DNK in se deliti. Posebej pomemben je za tkiva, ki se hitro obnavljajo, na primer za kostni mozeg, kjer nastajajo krvne celice, in za sluznico prebavil. Pomemben je tudi za zdravje živcev.

Telo si B12 shrani predvsem v jetrih, zato se posledice pomanjkanja lahko pokažejo šele po več letih. Prav zato je zelo pomembno paziti na uravnoteženo prehrano, še posebej pri otrocih, ki še nimajo dovolj velikih zalog. Pri njih lahko pomanjkanje vpliva na rast in razvoj. Pomanjkanje kobalamina vpliva na celo telo. Po nekaterih ugotovitvah je povezano tudi s slabšim zdravjem kosti pri starejših. Pojavijo se lahko slabokrvnost, utrujenost, slabše razpoloženje, težave pri koncentraciji, pomanjkanje apetita in mravljinčenje v okončinah. Več o tem si preberite v članku Opozorilni znaki pomanjkanja vitamina B12.

Po nekaterih ocenah ima 10 do 15 % ljudi, starejših od 60 let, prenizko raven vitamina B12. Najpogostejši vzrok ni slaba prehrana, temveč slabše vsrkavanje zaradi sprememb v delovanju želodca, na primer atrofičnega gastritisa, ali težav s trebušno slinavko in tankim črevesjem. Veliko B12 lahko izgubimo tudi zaradi dolgotrajnega jemanja nekaterih zdravil, na primer zaviralcev želodčne kisline in metformina, ter zaradi nepravilne prehrane.

Kaj pravi znanost: B12 in kožne bakterije

Na koži, v lojnicah in porah, živi bakterija Propionibacterium acnes, ki se danes imenuje Cutibacterium acnes. Pri večini ljudi je povsem običajna prebivalka kože, pri nekaterih pa sodeluje pri nastanku aken. Raziskovalci so v reviji Science Translational Medicine objavili ugotovitev, da dodajanje vitamina B12 spremeni, katere gene ta bakterija "prižge". Bakterija ob obilici B12 zmanjša lastno tvorbo tega vitamina in začne proizvajati več porfirinov, snovi, ki na koži spodbujajo vnetje.

Ista raziskovalna skupina je v nadaljnji raziskavi v reviji mSphere ugotovila, da se sevi bakterije razlikujejo. Sevi, povezani z aknami, že sami po sebi tvorijo več porfirinov, B12 pa to še okrepi. Sevi, povezani z zdravo kožo, se na B12 skoraj ne odzovejo. To bi lahko pojasnilo, zakaj se pri nekaterih ljudeh po jemanju B12 pojavijo mozolji, pri drugih pa ne.

Avtorji so bili ob tem previdni. Poudarili so, da je še prezgodaj za klinične sklepe in da ni jasno, ali lahko B12 iz običajne hrane sploh vpliva na nastanek aken (The Pharmaceutical Journal). Pregled strokovne literature v reviji American Journal of Clinical Dermatology kot možne kožne zaplete ob zdravljenju z B12 navaja akne, rozacejo in alergijske reakcije, pri ljudeh, občutljivih na kobalt, pa tudi druge kožne spremembe.

Nenaden izbruh enakomernih, vnetih mozoljev po začetku jemanja visokih odmerkov vitamina B12 je lahko znak, da se koža odziva na dopolnilo.

Takšne primere opisujejo tudi dermatologi. Italijanski avtorji so v reviji Journal of Cosmetic Dermatology opisali pet primerov aknam podobnih izpuščajev po B12. V reviji Cureus je opisan primer 68-letne gospe, pri kateri so se izpuščaji pojavili po prosto dostopnem peroralnem dopolnilu. V reviji Heliyon pa je opisan primer moškega, ki je prejemal injekcije zaradi perniciozne anemije. Takšni izpuščaji se od običajnih aken razlikujejo po tem, da nastanejo nenadoma, so si med seboj podobni in se pogosto pojavijo tudi zunaj tipičnih mest, na primer na prsih in hrbtu. Običajno ne pustijo brazgotin in navadno izzvenijo nekaj tednov po prenehanju jemanja.

Kako se pomanjkanje B12 pokaže na koži?

Tudi pomanjkanje B12 lahko pusti sledi na koži, a drugačne. Najpogosteje se pojavi temnejše obarvanje kože (hiperpigmentacija), predvsem na dlaneh, podplatih in členkih prstov. Pojavijo se lahko tudi spremembe las in nohtov, gladek, vnet in boleč jezik ter afte v ustih. Koža je lahko bleda ali rahlo rumenkasta, ker telo ne tvori dovolj zdravih rdečih krvnih celic. Če opazite takšne znake, je smiselno, da se posvetujete z zdravnikom, ki lahko raven B12 preveri s preprostim krvnim testom.

Akne imajo sicer veliko vzrokov, od hormonov in genetike do stresa, pomanjkanja spanca in prehrane. Katera živila po nekaterih ugotovitvah lahko poslabšajo stanje kože, preberite v člankih Mozolji po obrazu so rezultat hrane. Veste katere? in Hrana, ki povzroča mozolje. Kaj lahko pomeni mesto, kjer se mozolji pojavljajo, pa si preberite v članku Kaj akne in mozolji na obrazu povedo o vašem zdravju.

Kje dobimo vitamin B12?

Največ vitamina B12 se nahaja v mesu, drobovini (predvsem jetrih), školjkah, ribah, mlečnih izdelkih in jajcih. Vitamin B12 iz jajc je po nekaterih ugotovitvah slabše izkoristljiv kot iz mesa ali mleka, zato jajca niso najzanesljivejši vir. Po podatkih NIH odrasli potrebujemo približno 2,4 mikrograma B12 na dan, nosečnice in doječe matere nekoliko več. Uravnotežena mešana prehrana te potrebe večinoma pokrije.

Vegetarijanci in še posebej vegani si lahko pomagajo z obogatenimi živili in prehranskimi dopolnili. O tem, ali so alge in drugi rastlinski viri res dober vir B12, si preberite v članku Zmeda glede vitamina B12. Možnost zastrupitve z B12 je zelo majhna, saj telo presežek izloči. Kot kažejo zgoraj opisani primeri, pa se lahko pri nekaterih ljudeh ob zelo visokih odmerkih odzove koža.

Pri vsrkavanju B12 ima pomembno vlogo notranji faktor, beljakovina, ki jo izloča želodec. Kadar želodec ne deluje dobro, se lahko po tej poti vsrka zelo malo vitamina. Po drugi, pasivni poti se vsrka le približno 1 % zaužitega odmerka. Prav zato zdravniki ljudem s slabšim vsrkavanjem včasih predpišejo zelo visoke peroralne odmerke ali injekcije. Te odločitve pa naj bodo v rokah zdravnika, ne v rokah reklame. Kako preveriti, ali ga dobite dovolj, si preberite v članku Ali dobite dovolj vitamina B12?

Kaj si velja zapomniti?

S starostjo se naša potreba po B12 sicer ne poveča, zmanjša pa se sposobnost telesa, da ga iz hrane vsrka. Zato bodite po petdesetem letu še posebej pozorni na znake pomanjkanja. Če jemljete dopolnila, bodite pozorni tudi na spremembe na koži. Mozolji, ki se nenadoma pojavijo po začetku jemanja visokih odmerkov, so lahko sporočilo, da vaše telo vitamina ne potrebuje toliko, kot mislite. Koža nam res marsikaj pove, a le če jo znamo pravilno brati.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.