Številne bolezni lahko ozdravite z običajno folijo

Kar nekaj zdravnikov je brez sramu potrdilo, da si včasih pomagajo tudi z nekonvencionalnimi metodami zdravljenja, kamor sodi tudi zdravljenje z običajno alu-folijo. Čeprav se jim drugi zdravniki posmehujejo, pa so rezultati tisti, ki štejejo. Predvsem pa, vse te metode lahko preizkusite tudi sami doma.

Alu-folija pomaga pri premagovanju bolečin v vratu, ramenih, kolenu ... Poleg tega lahko z alu-folijo zdravimo tudi prehlad, težave s protinom, artritis, zatekanje gležnjev, nekateri na tak način zdravijo celo astmo in nekatere bolezni notranjih organov, da o metodah hujšanja niti ne govorimo.



Kako uporabiti folijo?

Dejstvo je, da je običajna domača, kuhinjska alu-folija dober toplotni izolator, poleg tega pa deluje tudi antibakterijsko in antivirusno. Nekaj o tem smo že pisali v prispevku Kaj se zgodi po eni uri, če nogo zavijete v alu-folijo.

Če vas denimo boli v vratu, si zvečer, med daljšim delom za računalnikom, ali med gledanjem televizije na obolelo mesto položite plast folije in pustite vsaj eno uro.

Podobno lahno naredite tudi v primeru prehlada, težav s pljuči ... Zvečer si na prsi dajte folijo in jo pustite čez noč.

Tudi v primeru težav s protinom (putiko) si obolelo mesto tesno povijte s folijo in jo imejte vsaj eno uro (lahko tudi več).

Pomembno je, da se folija tesno oprime obolelega mesta. Zdravniki še predlagajo, da lahko zdravljenje s folijo uporabljate največ 10 dni, potem pa morate narediti 5-dnevni premor.

Kaj se dogaja pod alu-folijo?

Koža pod folijo se močno poti, telo se na tem mestu močno segreje, poleg tega pa običajno v času trajanja tega aluminijastega obkladka oboleli del telesa miruje. Telo se tako posveti samo-zdravljenju, zadrževanje vlage pa ima podobne posledice, kot bi čistili posodo pod tekočo vodo. Strupi se dobesedno odplaknejo.

Seveda pa moramo k temu dodati, da alu-folija ne more nadomestiti zdravnika, lahko pa vam olajša čakanje nanj.

Poskusite.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.