Drevo, ki je preživelo atomsko bombo – in še danes raste v vašem parku

Pisalo se je leto 1945. Hirošima. Opustošenje kakršno človek do tedaj ni videl. Še hujše stvari pa so se dogajale naslednjih 10 let. Radioaktivnosti takrat še niso poznali. Nekaj pa je znanstvenike vendarle zmotilo. Pravzaprav je skrivnost iz dneva v dan večja. Kljub sodobnim dosežkom medicine, kemije, fizike prave razlage ni. Vsak dan odkrijejo kaj novega.

Samo 1 kilometer od točke 0 je bilo zelo nenavadno videti drevo, ki je preživelo. Preživelo rušilno eksplozijo, ekstremno radiacijo, izjemno vročino. ponekod se je celo jeklo stopilo od izjemne vročine. Nekaj sto metrov vstran so našli še drugo, pa tretje, četrto ... V epicentru eksplozije so preživela vsa drevesa vrste ginkgo biloba.



Kaj to pomeni?

Še večja skrivnost pa je, da ta drevesa rastejo in živijo še danes!

Ne eksplozija in ne radioaktivnost tem drevesom nista prišli do živega. Seveda je jasno, da so znanstveniki vzeli ginkgo pod drobnogled. To, kar so odkrili, je presenetljivo.

Ginkgo biloba, ali krajše samo ginko, je eno najstarejših dreves na planetu. Najstarejši fosilni zapisi so stari več kot 270 milijonov let, najstarejši zapisi uporabe pa 5000 let. Največ so ginko uporabljali v Indiji in na Kitajskem, danes najstarejše drevo pa je staro 3500 let, čeprav naj bi drevo živelo v povprečju 1000 let, vendar tega ne vemo zagotovo. Ginko slovi po dolgoživosti in trdoživosti, pozitivno vpliv pa na kopico drugih težav, ki jih še ne razumemo (tako kot pred 100 leti niso mogli vedeti, da ginko preživi radioaktivnost).

Ginko je danes eno najbolj raziskovanih dreves, ne pa tudi najbolj raziskanih. Znanstveniki vedno znova odkrijejo kakšne pozitivne lastnosti (najnovejša odkritja kažejo na pozitivne učinke pri preprečevanju demence in Alzheimerjeve bolezni). Sodobne laboratorijske študije kažejo, da ginko izboljšuje krvni obtok z odpiranjem žil, kar naredi kri "manj lepljivo". Hkrati ima ginkov ekstrakt veliko izredno močnih antioksidantov. Ginko dokazano izboljšuje spomin in spolne funkcije, najuspešnejši je pri zdravljenju ADHD pri otrocih (hiperaktivnost). ADHD je vedenjska in čustvena motnja, ki se ponavadi pojavi v otroštvu in mladosti. Gre za zdravljenje hiperaktivnosti, impulzivnosti in pomanjkanje pozornosti.

Drevsa ginko danes najdemo povsod po svetu, tudi pri nas, a najkvalitetnejši izdelki prihajajo iz otoka Madeira, ki je odmaknjena od celine. Madeira slovi po čistem okolju in neokrnjeni naravi.

Tako je denimo študija, ki so jo leta 2003 objavili v reviji Ophthalmogy, prišla do zaključka, da so bolniki z glavkomom po osmih tednih jemanja ginka poročali o izboljšanju vida.

Študija iz 2007 objavljena v Journal of Psychiatric Research ugotavlja, da ginko preprečuje anksioznost (tesnoba, strah, napetost, nemoč). Udeleženci raziskave so poročali o znatnem izboljšanju stanja.

Študija v Journal of Alternative and Complementary Medicine je ugotovila vpliv ginka na simptome predmenstrualnega sindroma. Udeleženke so že po 5 dneh poročale o bistvenih izboljšanjih.

Podobnih raziskav je veliko. Vpliv ginka pa nas vedno znova preseneti: od demence, Alzheimerja, Parkinsona, ADHD, do glavkoma in anksioznosti ... Kot bi šlo za univerzalno zdravilo, ki ga človeštvo vztrajno išče že tisočletja, ves čas pa je tiho in skromno že tisočletja nami (raziskav o radioaktivnosti in vplivu na raka ni, čeprav so ta drevesa edina preživela najhujše preizkušnje).

Najboljši dokaz, kako malo vemo o vplivu ginka, sta podala P. H, Canter in E. Ernst, ki sta julija 2007 v članku v reviji Human Psychopharmacology opozorila, da so sedanje študije o učinkih ginka neskladne in nasprotujoče. Dejstvo je, da sodobna medicina šele odkriva to, kar so se ljudski zdravilci naučili iz tisočletnih izkušenj.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.