
Črna redkev ima slab sloves: preveč ostra, preveč pekoča, "zdravilo", ki so nam ga babice naribale z medom, ko smo kašljali. A dovolj je ščepec soli, nekaj minut potrpežljivosti in eno kislo jabolko, pa se ta zimska korenovka spremeni v nekaj povsem drugega – v nežno, sočno in rahlo sladkasto solato, ob kateri tudi največji skeptiki sežejo po drugi porciji.
Dober prijatelj, ki je otroštvo preživel na kmetiji na Pohorju, je črno redkev dolga leta zavračal. "Pri nas je bila vedno naribana v skodelici z medom in je stala na kuhinjski polici, dokler ni pustila soka. Ta okus me je spremljal vse do odraslosti," pravi. Ko je lani na družinskem kosilu poskusil prav to solato z jabolkom in jogurtom, sprva sploh ni ugotovil, kaj je. "Mislil sem, da je koleraba ali kakšna posebna sorta jabolka. Ko so mi povedali, da je to črna redkev, nisem verjel." Danes jo pripravlja sam, ponavadi ob nedeljah, ko na tržnici kupi sveže redkve pri domačih pridelovalcih.
Podobne izkušnje nam pogosto zaupajo tudi bralci: ena od bralk je zapisala, da je solato prvič pripravila za vnuke, ki zelenjavo sicer odrivajo, in da je skleda ostala prazna. Skrivnost ni v kakšnem posebnem triku, temveč v pametnem ravnovesju okusov – kislina, sladkoba, smetanova mehkoba in hrustljavost se med seboj lepo dopolnjujejo.
Črna redkev (Raphanus sativus var. niger) spada v družino križnic, kamor sodijo tudi brokoli, zelje in cvetača. Njena značilna ostrina izvira iz glukozinolatov – žveplovih rastlinskih spojin, ki se ob rezanju in žvečenju pretvorijo v pekoče izotiocianate. V črni redkvi prevladuje glukorafasatin, ki po ugotovitvah raziskave, objavljene v reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry, predstavlja več kot 65 odstotkov vseh glukozinolatov v tej korenovki.
Prav zato je soljenje tako pomemben korak. Sol iz narezanih palčk izvleče del soka, z njim pa tudi del pekočih snovi – redkev postane mehkejša, nežnejša in bolj sočna. Kislo jabolko nato doda svežino, jogurt in med pa zaokrožita okus. O tem, kako so črno redkev uporabljale že naše babice, smo podrobneje pisali v prispevku Pozabljena zelenjava iz babičine kuhinje, ki že tisočletja skrbi za jetra in žolč.
Raziskovalce črna redkev zanima predvsem zaradi teh rastlinskih spojin. Pregledni članek v reviji Phytotherapy Research povzema, da ima v mehiškem ljudskem izročilu pomembno mesto pri težavah z žolčem, vendar pa večina ugotovitev o njenem vplivu na holesterol in žolčne kamne zaenkrat izhaja iz poskusov na živalih. Črno redkev zato uživajmo kot okusno sezonsko zelenjavo, ne kot nadomestilo za zdravniško oskrbo.
Redkev olupimo in narežemo na zelo tanke palčke. Posolimo in pustimo stati nekaj minut. Če želimo še mehkejši okus, jo pustimo stati deset do petnajst minut, nato odlijemo izločeni sok in jo narahlo ožamemo.
Jabolko operemo in prav tako narežemo na palčke ter dodamo k redkvi. Lupine ne odstranimo – v njej je velik del vlaknin in rastlinskih barvil, palčke pa bodo tudi lepše na pogled.
Jogurtu dodamo med, gorčico, limono in nasekljane orehe. Prelijemo po solati in narahlo premešamo.
Okrasimo z orehovimi jedrci in postrežemo.
Nasvet: solata je najboljša sveže pripravljena. Če jo pripravljamo vnaprej, preliv dodamo tik pred serviranjem, sicer redkev in jabolko spustita preveč soka.

Jabolko ni v solati zgolj zaradi okusa. Bogato je s pektinom, topno vlaknino, ki po nekaterih ugotovitvah lahko podpira zdravo prebavo in občutek sitosti. Randomizirana klinična raziskava, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da je uživanje dveh jabolk na dan pri odraslih z zmerno povišanim holesterolom prispevalo k ugodnejšim vrednostim krvnih maščob. Več o tem si lahko preberete v člankih Zakaj bi jabolko res moralo biti vaš vsakodnevni zaveznik in Mleko, med, špinača in jabolka: štiri živila, ki jih verjetno že imate doma – in ki jih znanost hvali že desetletja, za radovedne pa še zanimivost iz sveta genetike: Jabolko, ki premaga človeka: zlati delišes skriva dvojno več genov kot mi.
Slovenija ima za pridelavo jabolk odlične pogoje, zato na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbujajo, da v sezoni posegamo po domačem sadju.
Navadni jogurt namesto majoneze ali smetane naredi preliv lažji in osvežujoč. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je potrdila, da žive jogurtove kulture izboljšajo prebavo laktoze pri ljudeh, ki jo težje prebavljajo – zato je jogurt pogosto bolje prenašan kot mleko. Če imate radi kombinacijo jogurta in medu tudi zjutraj, vas bo morda navdihnil članek Jabolko, lan, chia in med: napitek, ki ga črevesje ne bo pozabilo.
Pest orehov solati da prijetno hrustljavost in polnejši okus, telesu pa rastlinske maščobe, med njimi omega-3 maščobno kislino ALA. Dvoletna randomizirana raziskava WAHA, objavljena v reviji Circulation združenja American Heart Association, je pri zdravih starejših odraslih, ki so vsak dan jedli orehe, zaznala zmerno nižje vrednosti LDL holesterola, pri tem pa udeleženci niso pridobili telesne teže. Orehe pred uporabo na kratko popečemo na suhi ponvi – tako postanejo še bolj aromatični.
Žlica medu zadostuje, da omili ostrino redkve in kislino jabolka. Med je kljub vsemu sladkor, zato z njim ne pretiravamo – na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo največ eno žlico na dan. Gorčica prelivu doda pikantnost in pomaga, da se jogurt lepo poveže z limoninim sokom, limona pa poskrbi, da jabolko ne porjavi.
Za večino ljudi je solata iz črne redkve povsem primeren del uravnotežene prehrane. Kljub temu velja nekaj previdnosti:
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da vsak dan zaužijemo vsaj 400 gramov sadja in zelenjave – pozimi, ko je izbira skromnejša, je to marsikdaj izziv. Prav zato so domače zimske korenovke, kot je črna redkev, tako dragocene: so poceni, dolgo zdržijo v kleti ali hladilniku in jih lahko pripravimo na veliko načinov.
Solata s črno redkvijo in jabolkom je lahko samostojen lahek obrok, odlična priloga k pečenemu mesu ali ribi ali pa sveža protiutež težjim zimskim jedem. Poskusite jo – morda boste tudi vi, tako kot naš prijatelj, ugotovili, da ste črno redkev vsa ta leta po krivici spregledali.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
