Spanje z odprtimi očmi

Ameriška nacionalna fundacija je med običajno anketo, ki jo naredijo vsako leto, naletela na težavo, ki se je razvil v zelo resen problem za katerega danes ne poznamo rešitve. Ne boste verjeli: gre za spanje z odprtimi očmi!

Naj se sliši še tako nenavadno, a skoraj 20 % otrok rojenih po letu 2016 ima težave s spanjem, problem pa je vse bolj izrazit tudi pri starejših. Ta sindrom se širi hitreje, kot virus, zdravila pa trenutno še nimamo. V resnici bolezni niti ne razumemo in je mnogi niti ne vidijo kot bolezen.



Za kaj gre?

Spanje z odprtimi očmi je lahko opozorilo pred možgansko kapjo, lahko kaže na težave s ščitnico, za tem se lahko skrivajo poškodbe živčevja, najnevarnejša pa je obstruktivna apneja spanja, ki spada med najnevarnejšo motnjo, kjer se mehka tkiva v grl tako sprostijo, da pride do zožanja dihalnih poti, kar se lahko konča tudi s smrtjo. Še večji problem pa je, ker telo nezavedno ne dobi dovolj kisika in začno notranji organi počasi odmirati.

Trenutno vemo, da svetloba ne dovoli možganom, da bi se spočili, kar lahko povzroči preutrujenost, predvsem pa se telo ne more pravilno regenerirati in očistiti. Zato zdravniki pacientom s takimi težavami predpišejo masko za oči, pomembne pa so tudi umetne solze, da telo popolnoma ne dehidrira.

Trenutno je stroka prepričana, da problem nastaja, ker preveč gledamo v ekrane, zaradi pritiskov v službah pa vedno manj spimo. Testi kažejo, da se tovrstna motnja pojavi, če dlje časa spimo manj kot 5 ur na noč.

Če vas lastno zdravje ne skrbi, pomislite na druge. Spanje z odprtimi očmi je izrazito nevarno pri delavcih v prometu, pri službah v financah, zdravstvu in, na boste verjeli, povsod tam, kjer je veliko zaslonov. Frekvenca zaslonov namreč podzavestno vpliva na nas in nam preprečuje miren spanec (ne pozabite: zasloni so tudi telefoni in tablice).

Lani je bilo z ZDA 17 % nesreč, kjer so imeli povzročitelji motnjo spanja, leta 2019 pa jih je bilo samo 3 %. Pri več kot polovici se je nesreča zgodila čez dan.

Hm ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.