Ali nas sadje zakisa?

Veliko ljudi se danes izogiba limonam, pomarančam in celo jabolkom, ker verjamejo, da “zakisajo telo”. Medtem pa brez slabe vesti posegajo po industrijsko predelanih prigrizkih, gaziranih pijačah, beli moki in sladkorju – prav teh živilih, ki pogosto največ prispevajo k porušenemu ravnovesju v telesu. Ironično je, da limona, ki ima zelo kisel okus, po presnovi deluje alkalno oziroma bazično.

Prijatelj, ki je dolga leta prisegal na “alkalno prehrano”, je nekoč iz jedilnika skoraj povsem odstranil citruse, ker je bil prepričan, da mu povzročajo utrujenost in zgago. Namesto tega je jedel veliko “dietnih” industrijskih ploščic, proteinskih napitkov in predelanih krekerjev. Po nekaj mesecih je bil še bolj utrujen, imel je težave s prebavo in pogosto napihnjenost. Šele ko je začel uživati več prave hrane – sadja, zelenjave, stročnic in manj predelanih izdelkov – se je njegovo počutje občutno izboljšalo. Tudi nutricionisti danes opozarjajo, da pri zakisanosti organizma ne smemo gledati zgolj okusa živila, ampak predvsem to, kaj se z njim zgodi po presnovi.

Zelo pomembno je vedeti: kisla živila ne povzročajo zakisanosti, ki je večinoma spremljevalec industrijsko procesiranih živil. Še več! Poznamo živila, ki niso kisla in so velika nevarnost za zakisanost organizma. Povedano drugače, na tem področju vlada precejšnja zmeda, ker o zakisanosti ne odloča okus, pač pa rezultat presnovnih procesov.

Sadje in kislost telesa: razbijanje mita

Mnogi verjamejo, da kislo sadje, kot so limone, grenivke in pomaranče, zakisa telo. Vendar pa je resnica precej drugačna. Čeprav ima sadje lahko nizek pH, to še ne pomeni, da po zaužitju zakisa naše telo. Dejansko večina sadja, vključno s citrusi, po presnovi deluje bazično, saj vsebuje minerale, kot so kalij, magnezij in kalcij, ki pomagajo nevtralizirati kisline v telesu.

To je tudi razlog, da številni strokovnjaki za prehrano priporočajo jutranjo mlačno vodo z limono. Čeprav je okus izrazito kisel, telo po presnovi pogosto reagira ravno nasprotno, saj limona vsebuje veliko mineralov in antioksidantov.

Podobno velja za:

• limone,
• pomaranče,
• mandarine,
• kivi,
• jabolka,
• jagodičevje.

Mnoga od teh živil vsebujejo tudi veliko vitamina C, flavonoidov in vlaknin, ki pomagajo prebavi ter zmanjšujejo oksidativni stres v telesu.

Kaj pa dejansko prispeva k zakisanosti?

Po mnenju številnih prehranskih strokovnjakov največjo težavo predstavljajo predvsem močno predelana živila. Ta pogosto vsebujejo veliko sladkorja, soli, umetnih dodatkov in malo mineralov, ki bi pomagali ohranjati ravnovesje v telesu.

Med živila, ki jih strokovnjaki pogosto povezujejo z večjo obremenitvijo organizma, sodijo:

• gazirane sladke pijače,
• predelani mesni izdelki,
• bela moka in industrijsko pecivo,
• ocvrta hrana,
• hitri prigrizki,
• pretirano uživanje alkohola,
• prekomerne količine rafiniranega sladkorja.

Zanimivo je, da mnoga od teh živil sploh nimajo kislega okusa. Prav zato nastane največja zmeda. Ljudje pogosto mislijo, da je okus glavni pokazatelj “zakisanosti”, vendar presnovni procesi v telesu delujejo precej bolj kompleksno.

Telo ima neverjetno sposobnost uravnavanja pH vrednosti

Človeško telo je izjemno pameten sistem. Kri ima zelo natančno določen pH med približno 7,35 in 7,45. Če bi ta vrednost močno nihala, bi bilo to življenjsko nevarno. Telo zato uporablja pljuča, ledvice in različne presnovne mehanizme za stalno uravnavanje ravnovesja.

Zaradi tega posamezna živila sama po sebi običajno ne morejo “zakisati krvi”, kot si mnogi predstavljajo. Lahko pa dolgotrajna prehrana z veliko industrijsko predelanimi živili dodatno obremeni organizem, vpliva na počutje, prebavo, energijo in vnetne procese.

Prav zato številni nutricionisti danes raje govorijo o:

• protivnetni prehrani,
• prehrani bogati z minerali,
• naravni in manj predelani hrani,
• uravnoteženem jedilniku.

Zakaj se po sadju pogosto počutimo bolje?

Veliko ljudi opaža, da imajo po uživanju sadja več energije, boljšo prebavo in manj občutka teže v želodcu. Razlogov za to je več.

Sadje vsebuje:

• veliko vode,
• vlaknine,
• antioksidante,
• vitamine,
• minerale,
• naravne sladkorje.

Jabolko vsebuje približno 85 % vode, pomaranča okoli 87 %, lubenica pa celo več kot 90 %. Prav zaradi tega sadje pomaga tudi pri hidraciji telesa.

Vlaknine dodatno podpirajo zdravo črevesje. Danes vse več raziskav kaže, da stanje črevesne mikrobiote vpliva na:

• imunski sistem,
• počutje,
• spanec,
• energijo,
• telesno težo.

Velika napaka: ljudje se bojijo sadja, ne bojijo pa se sladkorja

Ena najbolj zanimivih prehranskih sprememb zadnjih let je strah pred sadjem. Nekateri se zaradi različnih diet izogibajo bananam, grozdju ali pomarančam, hkrati pa brez težav posegajo po proteinskih sladicah, “fit” piškotih in umetno sladkanih izdelkih.

Prehranski strokovnjaki pogosto opozarjajo, da je naravno sadje nekaj povsem drugega kot industrijsko predelan sladkor. Jabolko ne vsebuje le sladkorja, temveč tudi vlaknine, vitamine, antioksidante in številne koristne rastlinske spojine.

Prav zato številne raziskave povezujejo redno uživanje sadja z:

• manjšim tveganjem za bolezni srca,
• boljšim delovanjem prebave,
• nižjim tveganjem za debelost,
• boljšim počutjem,
• večjo energijo.

Katera živila strokovnjaki priporočajo za boljše ravnovesje?

Če želite podpreti boljše ravnovesje v telesu, številni nutricionisti priporočajo predvsem:

• več zelenjave,
• več sadja,
• stročnice,
• oreščke,
• semena,
• polnovredna žita,
• dovolj tekočine.

Pomembno je tudi zmanjšati pretirano uživanje industrijsko predelanih izdelkov. Telo običajno najbolje deluje takrat, ko dobiva čim bolj naravno in raznoliko hrano.

Zakaj je okoli “zakisanosti” toliko zmede?

Del težave izhaja tudi iz interneta in družbenih omrežij, kjer se pogosto širijo poenostavljene razlage. Ljudje radi verjamemo hitrim pravilom, kot je: “kislo živilo = zakisano telo”. A biologija človeka je precej bolj zapletena.

Tudi mnogi zdravniki danes poudarjajo, da je pomembnejše vprašanje:

Koliko predelane hrane pojemo vsak dan?

In ne:

Ali smo pojedli limono ali pomarančo.

Zaključek: limona ni sovražnik, pogosto je ravno nasprotno

Če povzamemo: kisla živila sama po sebi večinoma niso problem. Veliko večjo težavo predstavljajo močno predelana živila, pomanjkanje gibanja, stres, premalo spanja in neuravnotežena prehrana.

Sadje, tudi kislo sadje, je za večino ljudi del zdravega in uravnoteženega jedilnika. Prav zato številni strokovnjaki priporočajo, da se manj bojimo limon in bolj pazimo na količino predelanih izdelkov na krožniku.

Včasih je najbolj zdrava rešitev tudi najbolj preprosta: manj embalaže, več prave hrane.

Preberite tudi:

• Zakaj telo potrebuje vlaknine in kako vplivajo na prebavo
• Resnica o sladkorju in energijskih nihanjih
• Kako industrijsko predelana hrana vpliva na telo
• Ali je sadje zvečer res problem?
• Največje prehranske zmote sodobnega časa

Zunanji viri:

• Harvard T.H. Chan School of Public Health – Nutrition Source
• WHO – Healthy Diet
• NHS – Healthy Eating

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.