Zakaj zažgan toast zjutraj ni najboljša ideja

Ko pečemo kruh, še posebej bel, se pri visokih temperaturah začne tvoriti zoprna snov, ki ji pravimo akrilamid. Če še niste slišali za to besedo, to je kemična spojina, ki nastane, ko se škrobne sestavine (to so snovi, ki jih je veliko v kruhu, krompirju in pecivu) segrevajo nad 120 stopinj Celzija. Bolj kot je hrana zapečena, več te snovi vsebuje.

Profesor Robert Thomas, onkolog in raziskovalec iz Velike Britanije, je opozoril, da ta snov ni kar tako. Akrilamid namreč lahko poškoduje dedni material v naših celicah, torej DNK – in ko se v telesu začnejo dogajati take spremembe, se lahko poveča verjetnost za pojav raka.



V ZDA so leta 2002 prvič začeli podrobneje raziskovati akrilamid v hrani. Do danes so različne institucije, kot je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA), potrdile, da ta snov lahko vpliva na živčni sistem in celo povečuje tveganje za nekatere vrste raka. Po podatkih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz leta 2015 je akrilamid verjetno rakotvoren za ljudi.

In pozor – to ni nekaj, kar bi se pojavljalo le v toastu. Veliko ga je tudi v:

• pečenem krompirju (sploh ocvrtem),
  
• hrustljavih krekerjih,
  
• industrijsko pečenih piškotih,
  
• kosmičih za zajtrk in celo v instant kavi.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da kar 99 % odraslih dnevno zaužije določeno količino akrilamida – največ prav z zapečeno hrano. In kar je še huje: otroci, ki so manjši in jedo več hrane na kilogram telesne teže, so še bolj izpostavljeni.

Je črn rob toasta res tako problematičen?

Da. Barva je dober pokazatelj nevarnosti. Temnejši kot je kruh, več akrilamida vsebuje. Če opazite, da so robovi že skoraj črni, jih raje odrežite ali toast specite manj časa. Naši predniki so kruh vedno pekli počasi, na zmernem ognju. Ni šlo le za okus, ampak tudi za zdravje.

Naj povemo naravnost: vsakodnevno uživanje zapečenega toasta lahko dolgoročno poveča tveganje za raka prebavil, jeter in ledvic. Nekatere študije kažejo, da akrilamid lahko vpliva tudi na živčni sistem in povzroča motnje, kot so tresavica, slabši spomin in utrujenost.

Sladka marmelada – dodatno olje na ogenj

In zdaj k drugi težavi. Mnogi si toast namažete z marmelado. Morda domačo, morda kupljeno – a skoraj vedno vsebuje sladkor.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj odrasli na dan ne bi zaužili več kot 25 gramov prostega sladkorja (to je približno 6 žličk), medtem ko večina ljudi preseže to mejo že z enim zajtrkom. Ena žlica marmelade lahko vsebuje tudi do 10 gramov sladkorja – in marsikdo si jo namaže kar na debelo.

Študija, objavljena v reviji Nature Communications leta 2023, je pokazala, da imajo posamezniki z visokim vnosom sladkorja kar 44 % višje tveganje za razvoj raka trebušne slinavke. Še ena raziskava z 800.000 sodelujočimi iz 10 držav (EPIC študija) je dokazala povezavo med uživanjem sladkorja in rakom na debelem črevesu.

Kaj torej jesti za zajtrk?

Če želimo živeti bolj zdravo, ni treba jesti ničesar eksotičnega. Namesto marmelade lahko toast namažete z avokadom. Ta sadež je poln zdravih maščob, ki blagodejno vplivajo na srce, znižujejo slab holesterol in vas nasitijo za dlje časa.

Poleg tega avokado vsebuje več kot 20 različnih vitaminov in mineralov, med njimi vitamin E, kalij in magnezij. Ima tudi snovi, imenovane karotenoidi, ki ščitijo celice pred poškodbami in vnetji.

Namesto kruha pa lahko izberete ovseno kašo z jabolkom ali borovnicami, ki vsebuje ogromno vlaknin. Te izboljšujejo prebavo, uravnavajo sladkor v krvi in zmanjšujejo tveganje za rak debelega črevesa.

Ustna higiena in rak – povezava, ki vas bo presenetila

Zdaj pa k še eni stvari, ki je pogosto spregledana – umivanje zob. Morda se zdi to banalno, a več kot 60 različnih študij po vsem svetu je potrdilo, da slaba ustna higiena povečuje tveganje za rak ustne votline, žrela in požiralnika.

V raziskavi, ki jo je vodila Harvardska medicinska šola, so ugotovili, da so posamezniki z vnetimi dlesnimi kar 74 % bolj izpostavljeni tveganju za raka trebušne slinavke. Vnetje dlesni namreč sproža stalno prisoten nizkocelični vnetni odziv, ki lahko vpliva na celoten organizem.

Priporočamo, da si zobe umivate dvakrat na dan in uporabite tudi zobno nitko, saj odstrani ostanke hrane, ki jih ščetka ne doseže. Dlesni pa lahko dodatno okrepite z žvečenjem žajbljevih listov ali spiranjem z vodo, v katero ste namočili kamilico ali ognjič – dve starodavni zdravilni rastlini, ki delujeta protivnetno.

Kaj pravijo naši predniki?

Čeprav se danes pogosto opiramo na znanost, so naši stari starši in prastarši dobro vedeli, kaj pomeni "ne preveč zapečeno" in "ne preveč sladko". Včasih je bila skrb za zdravje nekaj, kar si nosil s sabo vsak dan – v žepu s suhim jabolkom in v navadi, da si pred spanjem splaknil usta z žajbljevim čajem.

Pri ljudskem zdravilstvu ne gre za čarovnijo – gre za opazovanje, preudarnost in zaupanje v naravo. Pa naj gre za zelišča, prehrano ali preprosto navado, da dan začnemo s polnovredno hrano in ne s požganim kruhom.

Za konec

Čeprav se zdi, da gre za majhne stvari – kot je toast z marmelado – pa ravno iz teh navad gradimo dolgoročno zdravje. In če lahko zamenjava črne skorje s svežo kašo, pa še kdaj kak avokado, prispeva k temu, da zmanjšamo tveganje za bolezni, zakaj ne bi poskusili?

Za zdravje ne potrebujemo dragih dopolnil – potrebujemo predvsem zavedanje, da ima vsak grižljaj pomen.