Dva tedna za zdravje ali bolezen: tanzanijska raziskava razkrila, kaj zahodna prehrana naredi vašemu imunskemu sistemu

Ste se kdaj vprašali, zakaj je toliko ljudi pri nas utrujenih, nenehno vnetih, z bolečinami v sklepih, razdražljivimi prebavili in oslabljeno odpornostjo? Marsikdo misli, da je to le posledica stresa ali staranja, a resnica je, da je velik krivec tudi to, kar si vsak dan naložimo na krožnik. Ne brez razloga se danes vse več znanstvenikov vrača k temu, kar so že stoletja vedeli naši in afriški predniki: hrana ni le gorivo, temveč zdravilo – ali pa strup.

Kako hitro nas prehrana lahko spremeni



V Tanzaniji so raziskovalci izvedli preprosto, a izjemno zgovorno raziskavo. Vključili so 77 zdravih moških iz različnih okolij – nekateri so živeli v mestih, drugi na podeželju. Namen študije je bil preveriti, kako hitro se telo odzove, če človek zamenja prehrano: iz naravne, lokalne hrane preide na zahodno prehrano, in obratno.

Zahodna prehrana, če povemo po domače, pomeni veliko procesirane hrane – to so tovarniško pripravljeni obroki, polni belega sladkorja, rafiniranih olj, umetnih dodatkov, nasičenih maščob in soli. Telo take hrane ne prepozna kot nekaj naravnega. V tej raziskavi so udeleženci že po dveh tednih take prehrane pokazali povečanje vnetnih markerjev v krvi, oslabljen imunski odziv in več znakov, ki so povezani z razvojem kroničnih bolezni – med drugim sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni in celo avtoimunskih težav.

Na drugi strani so tisti, ki so se iz modernega načina prehranjevanja vrnili nazaj k tradicionalni afriški prehrani – torej k hrani iz nepredelanih živil, stročnic, fermentiranih napitkov, naravne zelenjave in vlaknin – opazili izjemne spremembe: vnetja v telesu so se začela umirjati, prebava se je izboljšala, energija je narasla, imunski sistem pa je postal bolj živahen.

In kar je najbolj zanimivo: učinki so trajali še nekaj tednov po zaključku raziskave.

Fermentiran bananin napitek kot naravno zdravilo

Ena od skupin v raziskavi je vsak dan pila fermentiran napitek iz banane. Gre za tradicionalno fermentirano pijačo, podobno naši domači kisli repi ali kefirju. Fermentacija pomeni, da mikroorganizmi (npr. mlečnokislinske bakterije) predelajo naravne sladkorje v kisline in tako ustvarijo okolje, ki je blagodejno za naše črevesje. Fermentirane pijače so bile že stoletja prisotne v skoraj vseh tradicionalnih kulturah – pri nas v obliki kislega mleka, kruha z drožmi, kislega zelja ali jabolčnega kisa, v Afriki pa iz sadja, žit in korenin.

Znanstveno je potrjeno, da fermentirana hrana uravnava črevesno floro, povečuje število dobrih bakterij v prebavilih in zmanjšuje vnetne odzive v telesu. Raziskava iz leta 2021, objavljena v reviji Cell, je pokazala, da redno uživanje fermentiranih živil že v šestih tednih znatno zmanjša vnetne proteine v krvi, kot so interlevkin-6, tumor nekrotizirajoči faktor (TNF) in C-reaktivni protein (CRP).

Kaj v resnici povzroča kronično vnetje?

Morda se sliši, kot da je vnetje nekaj, čemur se ne da uiti. A ni tako. Kronično vnetje ni isto kot tisto, ko si zvijemo gleženj ali nas piči čebela. Takrat gre za akutno vnetje, ki je naravni del obrambnega sistema telesa.

Kronično vnetje pa je tiha nevarnost – počasi uničuje celice, tkiva in organe, pogosto brez očitnih simptomov. Z leti pa vodi v bolezni srca, raka, demenco, sladkorno bolezen, artritis in še marsikaj.

Zahodna prehrana ima tukaj glavno vlogo. Prehrana, polna dodanih sladkorjev, transmaščob, konzervansov, barvil in umetnih sladil, povzroči, da telo postane stalno razdraženo. Imunski sistem zaznava delce, ki jih ne zna razgraditi, kot sovražnike, in sproža obrambne reakcije – vnetja.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so bolezni, povezane z življenjskim slogom – med njimi tudi tiste, ki izvirajo iz kroničnih vnetij – danes odgovorne za 71 % vseh smrti po svetu. V Evropi naj bi bilo skoraj 40 % ljudi izpostavljenih povečanim ravnem vnetnih markerjev, ki lahko napovedujejo prihodnje zdravstvene težave.

Zakaj se afriška tradicionalna prehrana obnese?

V mnogih afriških skupnostih so ljudje stoletja jedli preprosto hrano, ki je izjemno bogata z vlakninami, antioksidanti, naravnimi probiotiki in rastlinskimi beljakovinami. Med najpogostejšimi živili najdemo:

• stročnice (kot so fižol, čičerika, grah),
  
  
• žita kot so proso, sirek in koruza,
  
  
• fermentirani izdelki (npr. ugali, injera, kenkey - poznamo jih kot afriške tradicionalne jedi),
  
  
• sveža lokalna zelenjava in sadje,
  
  
• naravne maščobe (kot je rdeče palmovo olje, bogato z vitaminom E in karotenoidi).

V vsem tem ni sledu umetnim dodatkom, rafiniranim ogljikovim hidratom ali transmaščobam.

Tradicionalna prehrana tako spodbuja ravnovesje v telesu. Kadar pojeste obrok, ki ga telo takoj prepozna, ker je sestavljen iz naravnih sestavin, ga ne zazna kot vsiljivca – torej ni potrebe po vnetni reakciji. Imunski sistem lahko takrat počiva in deluje le, kadar je to potrebno.

Kaj pravi znanost?

V preteklih letih so številne raziskave dokazale zdravilne učinke tradicionalnih načinov prehranjevanja. Mediteranska prehrana, ki jo poznamo tudi pri nas, velja za eno najbolj raziskanih – z njo lahko zmanjšamo tveganje za bolezni srca do 30 %, če jo upoštevamo več let. Podobno velja za japonsko prehrano, ki temelji na ribah, rižu, zelenjavi in fermentiranih izdelkih. A zdaj imamo tudi dokaze, da je afriška tradicionalna prehrana enako močna.

Raziskava v Tanzaniji je prva celovita študija, ki je dokazala, da že v nekaj dneh po spremembi prehrane pride do merljivih razlik v imunskem sistemu, presnovi in ravni vnetij. Z drugimi besedami – to, kar jeste, vas lahko že v enem tednu obrne na pot bolezni ali pa vas pelje v smer zdravja.

Kako lahko to uporabite vi?

Zamenjati svojo prehrano ne pomeni, da morate čez noč postati asket. Gre za vračanje k enostavnosti. Če želite zmanjšati vnetja v telesu, okrepiti svojo odpornost in morda celo odložiti kak kilogram, potem razmislite o naslednjih korakih:

• Namesto belega kruha poskusite polnovredna žita ali domač kruh z drožmi.
  
  
• Uvedite stročnice v svoj jedilnik – vsaj trikrat na teden.
  
  
• Vsak dan jejte fermentirano hrano – kislo zelje, kefir, jogurt, miso juho ali domač jabolčni kis.
  
  
• Izločite umetne prigrizke in sladkane pijače – zamenjajte jih z oreščki, suhim sadjem ali naravnimi napitki.
  
  
• Uporabljajte hladno stiskana olja, kot sta olivno ali laneno.

In še en nasvet: jejte počasi, hvaležno in v miru. Že to ima zdravilne učinke, ki jih ne morete zapakirati v nobeno tableto.

Na koncu naj vas spomnimo – ni vam treba živeti v Tanzaniji, da bi uživali koristi njihove prehrane. Vse, kar potrebujete, najdete tudi na domačih njivah, vrtovih in tržnicah. Le obrniti se moramo proti zemlji, proti staridavnim modrostim in proti naravi.

Zdravje se ne začne v lekarni, začne se pri zajtrku.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.