
Več sladkorja pojemo, večjo potrebo po njem čutimo. In ko se enkrat znajdemo v tem začaranem krogu, se je iz njega težko rešiti.
Sladkor sodi med snovi, ki lahko povzročajo izrazito navado in hrepenenje, podobno kot druge razvade, na katere se telo hitro privadi. Poleg tega smo ljudje sladkor tako močno spustili v svoja življenja, da se ga le s težavo otresemo. Mnogi se problema niti ne zavedajo, dokler ni že skoraj prepozno. Strokovne smernice namreč priporočajo, da odrasel človek na dan ne bi smel zaužiti več kot 25 gramov dodanega sladkorja. Šele ko natančno analiziramo svoj jedilnik, ugotovimo, da Slovenci v povprečju zaužijemo tudi do 80 gramov sladkorja na dan, kar je skoraj trikrat več od priporočene meje.
V resnici dodanega sladkorja sploh ne potrebujemo – telo pa je naravnano tako, da hrepeni po sladkem, kot da brez njega sploh ne zna priti do energije. Res je, da nam sladkor ponudi hiter sunek energije, vendar jo v izobilju najdemo tudi v zdravih maščobah, le da gre tam za počasnejšo in bolj stanovitno obliko. Težava je, da je naše telo programirano tako, da raje izbere bližnjico.
Nek znanec je dolgo časa vsako jutro sladkal kavo in posegal po sladkem pecivu, dokler ni opazil, da ga sredi dopoldneva vedno bolj pogosto oblije utrujenost in slaba volja. Ko je za poskus en dan popolnoma izpustil sladkor, je presenečeno povedal, da je bil zvečer "presenetljivo bolj umirjen in jasen v glavi, kot že dolgo ne." Take izkušnje danes pogosto slišimo tudi od bralcev, ki so dan brez sladkorja preizkusili sami.
Po nekaterih ugotovitvah bi si – podobno kot poznamo dneve razstrupljanja – morali občasno privoščiti tudi dan brez sladkorja. S tem lahko razbremenimo organizem, mu damo čas za regeneracijo in mu pomagamo, da postane bolj odporen. Znanstveni pregledi sicer opozarjajo, da prekomeren vnos sladkorja lahko z motenjem cirkadianega ritma in hormonskega ravnovesja negativno vpliva tudi na kakovost spanca, kar le še potrjuje, zakaj je vredno telesu vsake toliko privoščiti premor od sladkega.
Prehod na dan brez sladkorja je treba izpeljati postopoma. Brez hitenja in brez iskanja instant rešitev. Zjutraj naj bo na krožniku predvsem kakovostna beljakovinska hrana in zdrave maščobe – samo taka kombinacija nas bo dlje časa držala site in nam pomagala, da se uprimo skušnjavam po sladkem. Slab zajtrk je lahko eden od razlogov, da se nehote redimo, zato je smiselno že prvi obrok dneva skrbno izbrati.
Hiter in kakovosten obrok so lahko jajca, pripravljena na kokosovem olju, navaden (ne aromatiziran) jogurt, ovseni kosmiči, chia semena ali bučna in sončnična semena. Tudi nekatera druga živila naravno pospešijo presnovo in so odlična dopolnitev jutranjega obroka.
Kosilo nadaljujte s kombinacijo beljakovin, vlaknin in zdravih maščob – to je najboljši način, da v tem delu dneva ubežite primežu sladkorja. Na krožniku naj bo veliko kokosovega olja, avokada, pisane solate, fižola, kvinoje in leče. Stročnice, kot so fižol, leča in čičerika, sodijo med najbolj podcenjena živila, ki dolgo časa držijo sitost.
Prav tako je pomembno, da med kosilom poskrbite za dovolj tekočine – najboljša je seveda navadna voda brez dodatkov, za okus pa lahko dodate sok sveže stisnjene limone. Hidracija je v tem delu dneva še posebej pomembna.
Večerja naj bo spet zelenjavna, bogata s beljakovinami in zdravimi maščobami. Lahko vključite polnozrnate žitarice, rjavi riž ali kvinojo, vnos kruha pa na ta dan poskusite čim bolj omejiti (ne glede na barvo). Izogibajte se krompirju in težkim omakam. Za večerjo si privoščite porcijo lososa ali tune (okoli 100 gramov), avokado, brokoli, redkev in špinačo. Losos je odličen vir omega-3 maščobnih kislin in beljakovin, ki dolgo časa zagotavljajo občutek sitosti.
Se vam zdi to težko? Priznajte – v resnici ni!
Če cel dan vzdržite ob vodi in zgoraj omenjenih obrokih, boste hitro ugotovili, da se na tak jedilnik zlahka navadite. In vaše telo vam bo za to – po nekaterih izkušnjah bralcev – hvaležno.
Še ena opomba: če se na ta dan odpovemo sladkorju v hrani, ga ne smemo "popiti" skozi stranska vrata. Sladko jutranjo kavo raje zamenjajte za grenko, sladke sokove pa za navadno ali mineralno vodo.
Ko pojemo nekaj sladkega, se sladkor v krvi naglo dvigne in nato prav tako hitro pade. Tak vzorec v telesu sproži stresni odziv, poveča se izločanje kortizola, kar lahko moti tudi nočni počitek. Po nekaterih ugotovitvah lahko šele po približno sto dneh brez dodanega sladkorja govorimo o tem, da se je telo dejansko "odvadilo" – zato je en sam dan brez sladkorja predvsem dober prvi korak in priložnost, da občutimo razliko.
Če v času takega razbremenilnega dneva začutite slabost ali padec energije, je priporočljivo poseči po korenčku ali jabolku – naravni sladkor iz sadja telo prenaša povsem drugače kot dodani, rafinirani sladkor.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
