
Ko vas krč prebudi sredi noči, lahko pomaga požirek tekočine, ki jo večina zlije proč
Predstavljajte si: ura je tri zjutraj, spite kot dojenček, nato pa vas iz spanca dvigne oster, boleč krč v meči. Noga je trda kot kamen, stopite na hladna tla, masirate, raztezate – in medtem ko čakate, da bolečina popusti, se sprašujete, zakaj se to sploh dogaja. Prav v takih trenutkih mnogi posežejo po nenavadni, a presenetljivo razširjeni rešitvi: soku kislih kumaric. Tistemu soku, ki po navadi konča v odtoku, ko pojemo zadnjo kumarico iz kozarca.
Poznam žensko, ki je leta trpela zaradi nočnih krčev v mečih – tako hudih, da jo je bolečina včasih pridržala pokonci še dolgo po tem, ko je krč že popustil. Preizkusila je marsikaj: magnezijeve tablete, raztezanje pred spanjem, tople obkladke. Nato ji je nekdo omenil sok kislih kumaric. Sprva se ji je zdelo smešno, a ker so bili krči res moteči, je poskusila. Po njenih besedah je olajšanje prišlo presenetljivo hitro – v manj kot dveh minutah. Ali gre za naključje, placebo učinek ali dejanski fiziološki proces? Znanost pravi, da gre najverjetneje za slednje.
Nočni krči v nogah so precej pogostejši, kot bi si mislili. Pregled, objavljen v reviji American Family Physician, navaja, da o njih poroča od 50 do 60 % odraslih, pogostost pa narašča s starostjo. Pri nosečnicah je slika podobna: po podatkih pregleda, objavljenega prek ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), ima v tretjem trimesečju krče v nogah približno 30 do 50 % nosečnic, najpogosteje ponoči.
Zanimivo je, da so se ljudje s temi težavami spopadali že davno pred nami, in sicer z najrazličnejšimi domačimi zvarki. Eden izmed tistih, ki so v zadnjih letih znova pridobili pozornost, je prav sok kislih kumaric – preprost, poceni in skoraj vedno pri roki.
Ko krč zagrabi mišico, večina najprej pomisli, da primanjkuje magnezija. To je res pogost dejavnik, a zgodba je nekoliko širša – kot podrobneje pojasnjuje tudi prispevek Ko vaše telo že ve, da mu primanjkuje magnezija, vi pa še ne na Vemkajjem.si. Pri soku kislih kumaric pa naj glavno vlogo ne bi igrali minerali, temveč kis, ki ga vsebuje.
Ko popijemo nekaj požirkov, kislina po nekaterih ugotovitvah spodbudi posebne receptorje v ustih in žrelu. Ti naj bi prek živčnega refleksa hrbtenjači poslali signal, ki umiri prekomerno aktivnost motoričnih živcev, odgovornih za krčenje mišice. Če je ta mehanizem pravilen, bi pojasnil, zakaj naj bi olajšanje prišlo presenetljivo hitro – že v 30 do 120 sekundah, torej precej prej, kot bi lahko telo dejansko predelalo in absorbiralo minerale iz popitega soka.
Prav to je pokazala tudi pogosto citirana raziskava iz leta 2010, objavljena v reviji Medicine & Science in Sports & Exercise in dostopna prek ameriške medicinske baze PubMed. Raziskovalci z Univerze Brigham Young so pri blago dehidriranih moških z električno dražljivostjo umetno sprožili krč v mišici stopala, nato pa udeležencem dali bodisi majhno količino soka kislih kumaric bodisi vodo. Krč je pri tistih, ki so popili sok kislih kumaric, v povprečju minil približno 49 sekund hitreje kot pri tistih, ki so pili vodo – avtorji pa poudarjajo, da razlike ni bilo mogoče pojasniti s hitrejšo obnovo elektrolitov v krvi, saj je proces potekal prehitro za to. Gre torej najverjetneje za živčni refleks, ne za mineralno nadomeščanje.
Kljub temu sok kislih kumaric ni brez mineralov. V 100 ml je približno:
Natrij pomaga telesu zadrževati tekočino, kar je po močnem potenju lahko koristno. Kalij sodeluje pri uravnavanju mišičnih kontrakcij, magnezij pa pri sproščanju mišic – če vas zanima, katera živila poleg soka kislih kumaric vsebujejo veliko kalija, si lahko preberete tudi Zakaj je pomembno, ob kateri uri jeste banane, kjer je pojasnjeno, da srednje velika banana vsebuje okoli 360 mg tega minerala.
Zanimivo je tudi razmerje v prehrani sodobnega človeka. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ljudje po svetu v povprečju dnevno zaužijejo približno 4.310 mg natrija, kar je več kot dvakrat toliko od priporočenih največ 2.000 mg. To pomeni, da smo pogosto v presežku natrija, hkrati pa nam lahko primanjkuje kalija in magnezija – neravnovesje, ki bi po nekaterih ugotovitvah lahko prispevalo k pogostejšim krčem, tudi kadar nismo posebej telesno dejavni.
Če vas krč zagrabi sredi noči ali med sprehodom, nekateri viri kot smiselno količino navajajo od 30 do 90 ml soka – približno toliko, kolikor je ena manjša skodelica za kavo. Olajšanje naj bi po izkušnjah uporabnikov prišlo v manj kot dveh minutah, čeprav gre pri tem predvsem za poročanje posameznikov in ne za strogo kliničen podatek za splošno populacijo.
Če kumaric ravno nimate v hladilniku, si lahko doma pripravite podobno mešanico: 100 ml vode, 150 ml kisa (jabolčnega, vinskega ali alkoholnega) in dve čajni žlički soli. Za enkratno uporabo zadošča že žlica kisa, žlica vode in ščepec soli – okus sicer ni prijeten, a mnogim je olajšanje pomembnejše od trenutka neprijetnega priokusa.
Kot pri večini ljudskih rešitev tudi tu velja: kar pomaga enemu, ni nujno primerno za vse. Previdnost je smiselna pri:
Pri ponavljajočih se ali hudih krčih, še posebej če jih spremljajo otekline, mravljinčenje ali bolečina, ki ne mine, je vsekakor priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom, saj so lahko krči tudi znak drugih dejavnikov, o katerih med drugim piše prispevek Kako preprečiti pokanje ven in zakaj to ni samo lepotni problem.
Sok kislih kumaric seveda ni edina možnost. Naše babice so poznale še cel niz zvarkov proti krčem. Eden izmed njih je topel kamilični čaj – kamilica naj bi po nekaterih ugotovitvah pomagala sprostiti mišice in pomiriti živčni sistem, kot je opisano tudi v prispevku Kaj jesti pred spanjem za boljši spanec? na Vemkajjem.si. Podobno raziskavo iz leta 2009, objavljeno v reviji Journal of Clinical Psychopharmacology, omenja tudi članek 4 naravna zdravila proti stresu, ki delujejo takoj, ki pojasnjuje, da naj bi kamilični izvleček pomagal pri blažitvi simptomov tesnobe.
Pogosta je bila tudi navada, da se pred spanjem poje banana. Kot že omenjeno, banana vsebuje precej kalija, kar bi po nekaterih ugotovitvah lahko zmanjšalo tveganje za nočne krče, zlasti pri telesno bolj dejavnih posameznikih.
Mnogi prisegajo tudi na kopel z magnezijevo (grenko) soljo – topla kopel naj bi po izkušnjah marsikoga pripomogla k sproščenim mišicam, kot omenja tudi članek Malo spanja, večji trebuh?. Znanstvenih dokazov o tem, koliko magnezija telo dejansko absorbira skozi kožo, je sicer razmeroma malo, a številni uporabniki poročajo o boljšem spancu in manj krčih po takšni kopeli.
Sodoben način življenja gre krčem verjetno na roko. Dolgotrajno sedenje poslabšuje krvni obtok v nogah, kar je podrobneje razloženo v prispevku Hrana, ki pospešuje krvni obtok. Poleg tega je danes prehrana pogosto revnejša z minerali – predelana hrana vsebuje veliko soli, a razmeroma malo kalija in magnezija. Po smernicah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) naj bi odrasli dnevno zaužili okoli 300 do 350 mg magnezija, a raziskave dosledno kažejo, da precejšen del evropske populacije teh vrednosti ne dosega. Živila, bogata z magnezijem in kalijem, kot je na primer blitva, so zato lahko koristna dopolnitev jedilnika – o tem več v prispevku Zakaj je dobro jesti blitvo 3-krat na teden.
Če želite krčem streči pri koreninah, in ne le lajšati simptomov, je smiselno:
Raztezanje meč pred spanjem je preprost ukrep, ki ga marsikdo priporoča kot preventivo, čeprav je učinek pri posamezniku lahko različen – najbolje je, da preizkusite, kaj deluje pri vas.
Sok kislih kumaric ostaja ena bolj nenavadnih, a po dosedanjih ugotovitvah presenetljivo obetavnih rešitev za mišične krče. Je hiter, poceni in za večino ljudi pri občasni uporabi razmeroma varen. Ni pa čudežno zdravilo in ni primeren za vsakogar – če imate povišan krvni tlak, težave z ledvicami ali občutljiv želodec, je smiselna previdnost oziroma posvet z zdravnikom.
Če vas krči pestijo pogosto, velja razmisliti tudi o spremembi prehrane, več gibanja in dovolj počitka – tako boste morda lažje naslovili vzrok, ne le trenutne simptome. In prav to je bistvo marsikatere ljudske modrosti: težavo poskusiti razumeti pri koreninah, ne le omiliti bolečino, ko že nastopi.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
