Tri banane, malo kokosa in pečica: piškoti, ki jih boste spekli prej, kot se odločite, kateri film boste gledali

Predstavljajte si večer, ko bi si najraje privoščili nekaj sladkega, a hkrati ne želite odpreti vrečke industrijskih piškotov, polnih sladkorja in transmaščob. Kaj, če bi vam povedali, da lahko v manj kot pol ure – torej v času, ki ga porabite za iskanje filma na pretočnih platformah – spečete piškote iz treh sestavin, ki jih ima doma skoraj vsak?

Znanka mi je nekoč razlagala, kako je po porodu obupano iskala prigrizek, ki bi ji dal energijo, ne bi pa ji dodatno kvaril razpoloženja z nihanji sladkorja v krvi. Naključno je naletela na recept, podoben tistemu, ki ga delimo spodaj, in kot pravi sama, so ji ti piškoti "rešili marsikatero popoldne". Danes jih ima vedno pripravljene v zamrzovalniku – testo oblikuje vnaprej, spece pa jih samo takrat, ko zadiši po nečem domačem.

Za preproste bananine piškote potrebujete:

• 3 banane
• 1/2 skodelice kokosove moke
• 1 do 2 skodelici ovsenih kosmičev (odvisno od velikosti banan)
• 1/4 skodelice rastlinskega olja (najboljše je seveda kokosovo olje)
• 10 g vanilijevega sladkorja

Priprava:

Pečico segrejmo na 180 stopinj Celzija. Banane olupite in jih kar z vilicami pretlačite, da dobite bananin pire. Vanj zmešajte kosmiče, olje in vanilijev sladkor. Vse zelo dobro premešajte, nato dajte na pladenj papir za peko in oblikujte majhne hlebčke. Pecite 15 do 20 minut. Dober tek.

Zakaj so te sestavine dejansko smiselna izbira

Banane so poleg naravne sladkosti tudi eden bolj znanih virov kalija – ena srednje velika banana ga vsebuje okoli 360 do 375 mg, kar je približno 10 % priporočenega dnevnega vnosa. Kalij je mineral, ki po nekaterih ugotovitvah sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka. Raziskovalci z Univerze Waterloo so z matematičnim modelom pokazali, da je razmerje med kalijem in natrijem v prehrani lahko pomembnejše za uravnavanje krvnega tlaka, kot samo zmanjševanje vnosa soli. Če vas zanima, kako banane vplivajo na prebavo in želodec, si lahko preberete tudi naš članek Ali banane res ščitijo želodec?

Ovseni kosmiči piškotom dajo teksturo, hkrati pa v testo prinesejo beta-glukane – topne vlaknine, za katere je več kliničnih raziskav pokazalo, da lahko pripomorejo k nižjemu holesterolu. Ena izmed randomiziranih kontroliranih študij, objavljenih v reviji Nutrition Journal, je pri ljudeh s povišanim holesterolom po šestih tednih uživanja koncentriranega ovsenega beta-glukana zabeležila znižanje skupnega in LDL-holesterola (PubMed, Nutrition Journal, 2007). Podobno o vlogi ovsa pri urejanju sladkorja in sitosti pišemo v člankih Oves znižuje holesterol in sladkor ter Hrana, ki zatre apetit: 8 živil, ki vas resnično nasitijo.

Kokosovo olje piškotom doda blago sladkobo in prijeten vonj, poleg tega pa vsebuje lavrinsko kislino, medij-verižno maščobno kislino, ki je bila v laboratorijskih in kliničnih raziskavah povezana s protimikrobnim delovanjem (pregledna študija, PMC). Če vas zanima širša vloga te maščobe v prehrani, si lahko ogledate tudi naš prispevek Z maščobami do ravnega trebuha in izvrstnega zdravja ali 7 koristi kokosovega olja na tešče.

Nekaj nasvetov za pripravo

• Uporabite dobro zrele banane s temnimi pikami – vsebujejo več naravnega sladkorja, zato v testo praviloma ni treba dodajati dodatnega sladkorja.
• Če imate raje bolj hrustljave piškote, uporabite večji delež ovsenih kosmičev in testo pustite stati 10 minut, preden ga oblikujete – kosmiči bodo vpili odvečno tekočino.
• Piškote lahko obogatite z žlico kakavovih zrn, cimetom ali pest orehov, če želite malce drugačen okus.
• Spečene piškote lahko zamrznete in jih po potrebi le na hitro pogrejete v pečici ali toasterju.

Piškoti so odlična izbira za tiste, ki iščejo hitro, domače in razmeroma preprosto sladico brez dodanega sladkorja, moke ali jajc – primerni so tudi za osebe, ki se izogibajo glutenu, seveda pod pogojem, da uporabijo ovsene kosmiče, označene kot "brez glutena". Več o tem vprašanju v članku Ali ovseni kosmiči vsebujejo gluten?

Dober tek!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.