Raziskave kažejo, da vsakemu šestemu Slovencu primanjkuje vitamina D, ki ga največ dobimo od sonca (pravzaprav sonce spodbudi delovanje žlez, ki v našem telesu proizvajajo vitamin D). Še bolj alarmanten je podatek za Avstralijo, kjer ima vsak tretji pomanjkanje tega vitamina. Gotovo se sprašujete, kako je to mogoče, ko pa ima Avstralija toliko sonca?

Razlogov za to je več. Dnevno dozo vitamina D dobite že, če imate glavo 20 minut na soncu. Če nosite kapo, klobuk ali kakšno drugo pokrivalo, vitamina ni.

Drug problem so kreme za sončenje, ki so danes tako trdovratne, da je dovolj samo en nanos, pa jih ne spravite iz kože več dni. Poleg tega so kreme glavni krivec za razvoj kožnega raka in tudi za nastanek drugih kožnih poškodb. Avstralski inšpektorji so izmerili, da kreme s faktorjem več kot 15 močno škodijo koži. Tudi najmlajšim.

Obširno raziskavo o vplivih vitamina D so naredili tudi drugod po svetu. Profesorica Rebecca Mason iz Bosch Institute Sydney je primerjala testne skupine Bostonu v ZDA, na Švedskem in v Avstraliji in pri vseh ugotovila, da pomanjkanje vitamina D pomeni do 77 % večje tveganje za nastanek raka na dojkah, debelem črevesju, kožnem raku. Poleg tega pomeni tudi za 50 % večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 1, artritisa, multiple skleroze, vitamin D pa je neposredno povezan z depresijo in stresom.

Kako do vitamina D?

Nekaj ga je ribah, jajcih, jetrih, vendar s tem lahko dobimo maksimalno 10 % potrebne dnevne količine. Dobrodošel je tudi kalcij (zlasti v mlečnih izdelkih), ki v telesu deluje kot varuh vitamina D, da se ne "pokvari. Dober vir so tudi alkoholizirani sokovi (predvsem pomarančni sok), vegetarijanci pa naj jedo čim več ob in sojinih izdelkov.

Na koncu pa moramo dodati še to ... Dovolj vitamina D dobite, če ste 2-krat na teden po 30 minut na soncu (izpostavljene vsaj 15 % kože - več kože imate na soncu, krajši je potrebni čas). Dojenčkom starim do 12 mesecev je dovolj le nekaj minut na dan (priporočljivo 5 minut). Zanimivo je, da morajo biti temnopolti dlje časa na soncu, ker sončni žarki težje prodirajo skozi njihov pigment. Pri starejših pa pretirana izpostavljenost soncu povzroči nasprotne učinke - nastanek raka, slabost, osteoporozo ...

Sicer je Masonina raziskava o vitaminu D prva tako velika, zdravniki ne vedo natančno kakšen je vpliv. Zato vam bo večina rekla, da je najbolje, da ne pretiravate - ne s skrivanjem v senci in ne s sončenjem. Pa tudi govejih jetrc zato ni treba vsak dan jesti.