Ko zelenjava ni več to, kar je bila: zakaj danes pojemo bistveno manj vitaminov, kot mislimo?

O tem se je že dolgo govorilo, a so uradni viri vselej zamolčali resnico. Tipičen primer zavajanja je denimo koruza, kjer je vrsta raziskav pokazala, da ima današnja koruza za neverjetnih 78 % manj kalcija, kot koruza iz leta 1985. Uradni viri so to razlagali, da smo v prejšnjem stoletju drugače jedli koruzo, da so bile analize manj natančne, poleg tega pa temu razkoraku niso pripisovali velike pozornosti, saj "nihče ne je koruze zaradi kalcija."

K sreči pa se je pred časom k tej debati pridružil tudi ameriški raziskovalec Alex Jack, ki pa je imel dovolj trdne dokaze o primerljivosti eksperimentov pred 30 leti in danes. Njegove meritve kažejo na alarmantni upad vitaminov in mineralov pri skoraj vseh vrstah sadja in zelenjave.



Največji manjko je prav pri kalciju. Jack je nameril 73 % manj kalcija v brokoliju, 78 % manj v krompirju, 43 % manj v jagodah in 12 % manj v bananah.

Strašljiv je tudi primanjkljaj vitamina C. Špinača ga ima danes 65 % manj, kot nekoč. Jabolka 60 % manj. Jagode kar 87 % manj!

Še posebej porazna je slika pri bananah, ki imajo 79 % manj folne kisline, 23 % manj magnezija, 95 % manj vitamina B6 in že omenjenih 12 % manj kalcija.

Generalno ima današnja zelenjava občutno manj esencialnih maščobnih kislin, mnogih mineralov je tako malo, da so že povsem izginili, ali pa so ostale samo še sledi. Zaskrbljujoč je padec vitaminov, ki je tako velik, da bi za isto količino zdravja morali danes jesti 3- do 9-krat več sadja in zelenjave, kot nekoč!

Si upa kdo napovedati, kakšno hrano bomo jedli čez 20 let?

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.