Znate izbrati pravo zaščito pred soncem?

Koža je naš največji in zelo pomemben organ, vsak zase pa ve, katera krema (če sploh) mu najbolj ustreza. Kljub vsemu se moramo soočiti z dejstvom, da je današnje sonce drugačno, kot pred leti in, da brezskrbnega poležavanja na soncu več ni. Človek je atmosfero spremenil do te mere, da nam sončni žarki lahko škodijo, brez ustrezne zaščite pa več ne gre.

Katera zaščita je najboljša?

Losjoni, mleka in kreme ustvarijo tanko zaščitno plast, vendar se povsem ne vpijejo v kožo. Tako puščajo mastne madeže, zato uporabe take zaščite priporočamo samo v času počitnic, med vikendi, ko ste veliko na prostem. Predstavljajte si, da se v službi rokujete s sodelavcem, ki ima od kreme zamaščene roke. Občutek je neprijeten, pa tudi ne zdrav.

Pene ustvarijo tanek zaščitni sloj, se hitro sušijo in enakomerno nanesejo na kožo. So zelo primerne za zaščito pred oblačenjem in ne puščajo lepljivega občutka. Pazite le, ker nekateri preparati ne vsebujejo UV zaščite.

Geli in olja dajo koži prožnost in lep sijaj, enostavno pa jih lahko razmažemo po koži. Tovrstno zaščito uporabite predvsem v popoldanskem in večernem času, ker dlje časa učinkuje. Ne smemo namreč pozabiti na zaščito kože tudi, ko sonca ni več. Takrat mora biti koža dovolj vlažna, da se hitro regenerira.

Spreji so hitra in enostavna rešitev za čez dan, drugih večjih prednosti pa nimajo. Pazite, da se ne sprejate v oči in tudi v usta ne. Upoštevajte še, da pršila pod pritiskom vsebujejo celo vrsto kemikalij, ki zagotavljajo, da sprej sploh funkcionira.

Za konec še to ...

Prve kreme za sončenje so nastale pred 50 leti, od takrat pa se je število kožnih bolezni drastično povečalo. Pri tem gre tako za najhujše oblike kožnega raka, kot za majhne fibrome s katerimi se srečujemo pravzaprav vsi zemljani. Glede na to, da so kreme za sončenje prosto dostopne, bi se morali temu področju bolj posvetiti. že res, da preparati večinoma zagotavljajo kratkotrajno zaščito in pri tem so praktično vsi tudi zelo uspešni, a dolgoročnega učinka ni še nihče raziskal. Še najbližja je znamenita epidemiološka raziskava narejena v Avstraliji leta 1992, ko so nedvoumno pokazali povezavo med kožnim rakom in uporabo zaščitnih preparatov. Kljub napredku znanosti in kozmetične industrije je v Queenslandu v Avstraliji umrljivost za kožnim rakom še vedno najvišja na svetu. Ali to pomeni, da sodobni preparati niso zdravju nič bolj prijazni?

Trenutno vemo le, da se izogibajte, ali pa poskusite na kožo nanašati čim manj preparatov, ki vsebujejo titanium diokside (TiO2), ker lahko poškodujejo DNK in povzročajo mutacijo kožnih celic, kar povzroča kožnega raka. Izogibajte se tudi octyl methoxycinnamatov (OMC), ki povzročajo alergije in rušijo hormonsko ravnotežje. Motnje v delovanju endokrinega sistema povzročajo 4-MBC, oxybenzoni in octinoxati. Dermatitis, opekline, srbečico in kožna vnetja povzročajo benzophenoni. Ena prvih snovi za UV zaščito je bila sestavina avobenzon, katere uporaba je po celem svetu omejena in čeprav dokazano škoduje, je nihče ni prepovedal.