Selen: kdaj je koristen in kdaj nevaren — tanka meja, ki jo moramo poznati

Selen je dolga leta veljal za močan strup in šele leta 1957 so z raziskavami dokazali, da je v majhnih odmerkih zelo pomemben element za zdravje, predvsem za imunski sistem in ščitnico. Poleg tega selen v telesu spodbudi nastanek antioksidativnih encimov, ki varujejo celice in tkivo pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Selen je zelo koristen tudi za zdravje las in nohtov, deluje protivnetno in protivirusno ter zelo dobro zmanjšuje tveganje za srčni napad.

Povprečna dnevna količina selena pri odraslem človeku je 30 do 70 µg. Pomanjkanje povzroča utrujenost, depresivne motnje in poveča dovzetnost za okužbe, pospešuje staranje telesa, zmanjšuje plodnost pri moških ter poveča tveganje za raka.



Preveč selena ni priporočljiva, saj ima številne nezaželene simptome: izpadanje las, zobna gniloba, sprememba nohtov (bledi, krhki, bele lise). Občasno lahko pride do izgube apetita in prebavnih motenj. Pomanjkanje selena prepoznate tudi po kislem okusu v ustih in ustnem zadahu, ki spominja na česen.

Največ selena je v brazilskih oreščkih, priporočljivo pa je, da jih jemo z živili bogatimi z vitaminom E. Obe sestavini v telesu krepita antioksidacijsko zaščito in varujeta telo pred zastrupitvijo s težkimi kovinami.

Aprila 2013 so v ZDA na srečanju Ameriške zveze za raziskave raka (AACR) prvič predstavili raziskavo v kateri so potrdili povezavo med vsebnostjo selena in rakom. Ugotovili so, da so višje koncentracije selena povezane z zmanjšanjem tveganja za nastanek in napredovanje raka prostate, raka dojk, metastaz (v vseh primerih gre za več kot 60 % nižja tveganja). Že 200 µg selena dnevno zniža tveganje za raka za 50 %. Zgodba selena je tako zelo podobna bakru, cinku, srebru, magneziju in sodi bikarboni. Vsi ti elementi v zadostnih koncentracijah ubijajo vse vrste bakterij.

Brazilski oreščki so absoluten zmagovalec po vsebnosti selena (še posebej v kombinaciji z jogurtom in medom). V 100 gramih ga je kar 1917 µg, kar je 34-krat več, kot je dnevna potrebna količina. Veliko ga je tudi v svinjskih ledvicah in sicer 182 µg, leča ga vsebuje 12 µg, oves 5 µg, druga zelenjava in sadje pa ustrezno manj.

V naših trgovinah večinoma ponujajo oluščene in pakirane orehe, ki, podobno kot vsa živila z veliko vsebnostjo maščob, ob nepravilnem skladiščenju hitro postanejo žarki. Če so sveži, potem nimajo grenkega priokusa. Upoštevajte še, da imajo neoluščeni oreščki več selena in so zato bolj zdravi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.