
Po nekaterih ugotovitvah lahko rožmarin s svojimi naravnimi antioksidanti pripomore k lovljenju prostih radikalov v telesu, hkrati pa že tisočletja velja za eno najbolj cenjenih zelišč sredozemske kuhinje in ljudskega izročila.
Predstavljajte si rastlino, ki jo lahko v nekaj sekundah najdete na vsakem vrtu, balkonu ali v vsaki večji trgovini z začimbami – in ki jo znanstveniki že desetletja preučujejo zaradi snovi, ki nase vežejo proste radikale, te nestabilne molekule, ki jih povezujemo s prezgodnjim staranjem celic in oksidativnim stresom. Gre za rožmarin (Rosmarinus officinalis), zimzeleno mediteransko zelišče, ki ste ga zagotovo že kdaj uporabili pri peki krompirja ali mesa, morda pa še ne veste, kako močna so dejansko njegova zdravilna zelišča.
Eden mojih dobrih prijateljev, sicer velik skeptik do vsega, kar dehi po "naravnem zdravilstvu", je pred leti zbolel za hudim prehladom, ki se mu je vlekel skoraj tri tedne. Ko mu ni pomagalo skoraj nič, mu je soseda – sicer upokojena medicinska sestra – prinesla šopek svežega rožmarina in mu svetovala, naj si pripravi čaj ter z eteričnim oljem podrgne prsni koš. Ni bil prepričan, da bo to kaj spremenilo, vendar je poskusil. Po njegovih besedah se je počutje v naslednjih dneh občutno izboljšalo, dihanje je bilo lažje, glava bolj bistra. Ali je šlo za naključje, sovpadanje z naravnim potekom bolezni ali za dejanski učinek rožmarina, ne moremo z gotovostjo trditi – a njegova izkušnja se ujema s tem, kar o tej rastlini govorijo tudi znanstvene raziskave.
Skrivnost rožmarina se skriva v dveh ključnih spojinah: karnozolu in karnozinski kislini. Gre za fenolna diterpena, ki po nekaterih raziskavah učinkovito ščitijo lipide pred oksidacijo in delujeta kot lovilca reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) – torej tistih nestabilnih molekul, ki jih v vsakdanjem govoru imenujemo prosti radikali. Po podatkih raziskave, objavljene v reviji Plant Physiology, karnozolna kislina in karnozol delujeta na nekoliko različne načine, kar ju skupaj naredi za še učinkovitejši antioksidativni sistem.
Še bolj nazorno je to opisala starejša študija, objavljena na portalu PubMed, po kateri naj bi karnozol in karnozinska kislina skupaj predstavljala več kot 90 odstotkov vseh antioksidativnih lastnosti rožmarinovega izvlečka. Poleg tega je raziskava v reviji Carcinogenesis pokazala, da karnozol pomaga zmanjšati nastajanje dušikovega oksida v vnetih celicah, kar nakazuje na njegovo morebitno protivnetno delovanje.
Zanimivo je tudi ljudsko prepričanje, ki ga marsikdo pozna od svoje babice: da naj bi rožmarin, nošen v majhni bombažni vrečki skupaj s telefonom, omilil neugodje, povezano z elektronskimi napravami. Za to trditev znanstvena stroka nima trdnih dokazov, zato jo velja razumeti zgolj kot zanimivost ljudskega izročila, ne kot dokazano dejstvo. Tisto, kar pa je dokazano, je, da rožmarin nase resnično "veže" nekaj veliko bolj oprijemljivega – proste radikale, ki nastajajo pri običajnih presnovnih procesih v telesu.
Rožmarin spada med najbolj cenjene mediteranske začimbe in se mu pripisuje pozitiven vpliv na delovanje možganov, prebavo, jetra in prekrvavitev. Strokovnjaki s portala Artrosana pojasnjujejo, da rožmarin krepi aktivnost želodca, deluje protibakterijsko in spodbuja krvni obtok.
Ena izmed bolj zanimivih lastnosti rožmarina je njegov vpliv na koncentracijo in spomin. Znanstveniki z britanske univerze Northumbria so v raziskavi ugotovili, da je vonj eteričnega olja rožmarina izboljšal rezultate na testih spomina pri udeležencih, ki so bili izpostavljeni vonju spojine 1,8-cineol. Ni torej naključje, da so v starem Rimu rožmarin imenovali "rastlina spomina" in da so si učenci pred izpiti celo nadevali rožmarinove vence.
Po nekaterih ugotovitvah lahko rožmarin pripomore tudi pri lajšanju težav z dihali. Na portalu Vemkajjem.si lahko preberete tudi o drugih sredozemskih zeliščih, ki pomagajo pri prehladu in vnetih sinusih, med katera spada tudi rožmarin s svojim eteričnim oljem, bogatim s cineolom, kafro in pinenom – snovmi, ki naj bi delovale antiseptično.
Rožmarin se v ljudskem zdravilstvu pogosto uporablja tudi pri lajšanju mišičnih bolečin in regeneraciji po telesni aktivnosti, najpogosteje v obliki tinkture ali olja za masažo. Poleg tega naj bi pripomogel k boljšemu splošnemu počutju – njegova sveža aroma po nekaterih poročanjih spodbuja dobro voljo in pomaga pri sproščanju. Nekatere študije nakazujejo, da naj bi vdihavanje rožmarinovega olja zmanjšalo raven stresnega hormona kortizola, čeprav so za dokončne zaključke potrebne še nadaljnje raziskave.
Kar zadeva srčno-žilno zdravje, ključno komponento predstavlja ursolna kislina, ki naj bi krepila ožilje in s tem pripomogla k boljši prekrvavitvi. Rožmarin tako najdemo tudi med zelišči, ki se priporočajo v kombinaciji z uravnoteženo prehrano za podporo srčno-žilnemu sistemu.
Najpreprostejši način je seveda kulinarični – rožmarin lahko brez težav vključite v vsakdanje obroke, na primer kot dodatek k testeninam, pečenemu krompirju ali zelenjavi na žaru. Pri kuhanju je priporočljivo iglice posmukati s svežih vejic, saj se tako eterična olja sprostijo in enakomerno aromatizirajo celotno jed.
Druga možnost je rožmarinov čaj. Po nekaterih virih ga pripravimo tako, da dve žlički posušenega rožmarina prelijemo s skodelico vode in pustimo vreti vsaj 5 do 10 minut. Več o pravilni pripravi in priporočenih količinah lahko preberete v ločenem članku o rožmarinovem čaju, kjer je tudi pojasnjeno, zakaj zmerno uživanje (1 do 2 skodelici na dan) velja za splošno varno, prekomerno pa lahko povzroči slabost ali bruhanje.
Pomembno je omeniti, da rožmarin v večjih količinah lahko ojači učinek zdravil za redčenje krvi in zdravil za uravnavanje krvnega tlaka, zato se je pri morebitnih zdravstvenih težavah ali jemanju zdravil vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, preden rožmarin v kakršni koli obliki vključite v svojo dnevno rutino.
Rožmarin morda ne bo čudežno "blokiral" sevanja iz vašega telefona, kot pravi star ljudski rek, a to mu niti ni treba, da bi si zaslužil mesto v vaši kuhinji in dnevni rutini. Njegovi naravni antioksidanti, karnozol in karnozinska kislina, so po nekaterih ugotovitvah med najučinkovitejšimi v rastlinskem svetu, hkrati pa rastlina razveseljuje tudi z aromo, ki bistri misli in dviguje razpoloženje. Nič ne bo narobe, če mu v prihodnje namenite več pozornosti – bodisi na krožniku, v skodelici čaja ali preprosto kot šopek na delovni mizi.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
