
Mešanica 30 ml vodke in 30 ml nerafiniranega sončničnega olja: za učinkovitost te mešanice sicer ni znanstvenih dokazov, zato je pred kakršnim koli poskusom nujen pogovor z zdravnikom, še posebej med zdravljenjem.
Predstavljajte si, da vam nekdo reče: dvakrat na dan kozarček vodke z žlico olja in bolezen bo izginila. Zveni preveč preprosto, da bi bilo res? Prav zato je Shevchenkova metoda ena najbolj trdoživih zgodb alternativne medicine v vzhodni Evropi. Tisoči prisegajo nanjo, stroka pa opozarja, da je lahko prav ta preprostost najbolj nevaren del zgodbe.
Znanka nam je zaupala, da je njen oče po diagnozi raka na pljučih ob kemoterapiji na skrivaj pil mešanico vodke in olja, ki mu jo je priporočil sosed. Po nekaj tednih so se mu poslabšali jetrni izvidi in onkolog je moral zdravljenje prilagoditi. "Mislil je, da si pomaga, pa si je delo samo otežil," pravi. Njena izkušnja lepo pokaže, zakaj o takih metodah ni dovolj vedeti le, kaj obljubljajo, ampak tudi, kaj lahko povzročijo.
Ruski zdravilec Nikolaj Ševčenko (v angleških virih Nikolai Shevchenko) je po navedbah zagovornikov 16. decembra 1993 patentiral nenavadno mešanico, ki naj bi po njegovem mnenju pomagala pri celi vrsti bolezni. Le redki so se takrat zanimali, za kaj gre, farmacija pa patenta ni niti opazila. Kot je Ševčenko pojasnil več let kasneje, je metodo patentiral zato, da je ne bi kdo zlorabil in z njo služil.
Pomembno je vedeti, da patent ni dokaz učinkovitosti. Patent varuje izum ali postopek, ne potrjuje pa, da ta pri ljudeh deluje. Ševčenko po dostopnih podatkih ni bil zdravnik, temveč inženir. Tudi nekateri tuji prehranski portali, ki metodo podrobno opisujejo, priznavajo, da njena učinkovitost ni z ničimer potrjena.
Ko je po desetih letih metoda postala znana širše, je večina strokovnjakov še vedno dvomila, da bi bilo zdravilo lahko tako preprosto. Kliničnih raziskav, ki bi potrdile delovanje Shevchenkove metode, ni. Večina zdravnikov zanjo sploh ni slišala, tisti, ki jo poznajo, pa opozarjajo predvsem na tveganja.
Ševčenko si je nasprotovanje zdravnikov "prislužil", ko je objavil seznam bolezni, pri katerih naj bi njegova mešanica pomagala. Seznam, ki je v spletnih objavah zaokrožil okoli leta 2013, je nastal na podlagi pričevanj uporabnikov, ne pa na podlagi raziskav. Med drugim navaja:
Že sam obseg seznama je razlog za previdnost. Ena snov, ki bi hkrati pomagala pri raku, okužbah, avtoimunskih boleznih in presnovnih motnjah, bi bila znanstvena senzacija stoletja in bi jo raziskovali vsi onkološki centri na svetu. Pričevanja so lahko iskrena, a ne povedo, ali so ljudje hkrati prejemali tudi klasično zdravljenje, kakšna je bila njihova diagnoza in kaj se je zgodilo s tistimi, ki jim ni pomagalo. O tem, zakaj so taki miti tako trdoživi, smo pisali tudi v članku Ko medicina molči: 5 mitov o raku, ki jih znanost še vedno rešuje.
Po navodilih zagovornikov metoda zahteva kakovostno nerafinirano sončnično olje, bogato z linolno kislino (nekateri so preizkušali olivno olje, a naj bi bili "rezultati" slabši), in vodko z vsaj 40 odstotki alkohola. Zmešati je treba 30 ml vodke in 30 ml olja v enakem razmerju, mešanico močno pretresti, da nastane emulziji podobna tekočina, in jo takoj popiti, vedno pred obrokom.
Zagovorniki priporočajo mešanico enkrat do dvakrat na dan "za preventivo" in trikrat na dan "za zdravljenje", v ciklih po deset dni s petdnevnimi premori. Celoten krog naj bi trajal okoli 45 dni ali več, pogosto pa se ponavlja več let.
Tega opisa ne navajamo kot priporočila. Namenjen je razumevanju, za kaj pri metodi sploh gre.
Sončnično olje je samo po sebi povsem običajno živilo. Nerafinirano olje vsebuje predvsem linolno kislino, vitamin E in lecitin. V zmernih količinah, na primer žlica v solatnem prelivu, sodi v uravnoteženo prehrano. Ni pa nobenih dokazov, da bi v kombinaciji z alkoholom pridobilo kakšno posebno "zdravilno" moč. Več o tem, katere maščobe so bolj in katere manj ugodne, si lahko preberete v članku Prehrana z visoko vsebnostjo maščob in tveganjem za raka.
Pomislite tudi na energijsko vrednost. 30 ml olja ima približno 245 kcal, 30 ml vodke pa okoli 65 kcal. Pri treh odmerkih na dan to pomeni skoraj 930 kcal, kar je za marsikoga skoraj polovica dnevnih potreb, brez beljakovin, vlaknin ali večine vitaminov. Pri bolnikih z rakom, ki imajo pogosto slab tek, lahko taka mešanica izpodrine hrano, ki jo telo med zdravljenjem res potrebuje. Nacionalni portal Prehrana.si v priporočilih za prehrano bolnikov z rakom poudarja pomen energijsko in beljakovinsko bogate, kakovostne hrane, prilagojene bolnikovim zmožnostim.
Alkohol pa je poglavje zase. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da ni varne ravni pitja alkohola, ko gre za tveganje za raka. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) alkohol uvršča v prvo skupino karcinogenov, skupaj s tobakom. Paradoks je očiten: metoda, ki naj bi zdravila raka, temelji na snovi, ki tveganje zanj povečuje. Na to smo opozorili tudi v članku Prehranske navade, ki skrajšujejo življenje.
En odmerek mešanice vsebuje približno eno enoto alkohola (okoli 10 gramov). Trije odmerki na dan tako presegajo meje manj tveganega pitja, ki jih priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ob tem alkohol dodatno obremenjuje jetra, ki so med zdravljenjem raka že tako pod velikim pritiskom. Katera živila jetrom še posebej škodijo, smo opisali v članku živila, ki škodujejo zdravju jeter.
Ne. To je morda najbolj zavajajoča trditev, ki kroži v zvezi s Shevchenkovo metodo. Ameriški nacionalni inštitut za zlorabo alkohola (NIAAA) navaja dolg seznam škodljivih interakcij med alkoholom in zdravili. Med njimi so zdravila proti bolečinam, pomirjevala, uspavala, zdravila za sladkorno bolezen, zdravila proti strjevanju krvi in nekatera zdravila proti raku. Alkohol lahko okrepi ali oslabi delovanje zdravila ali poveča njegove stranske učinke.
Posebno nevarno je, če kdo mešanico uživa namesto dokazanega zdravljenja. Raziskava, objavljena v reviji Journal of the National Cancer Institute (Johnson in sodelavci, 2018), je pokazala, da je bilo pri bolnikih z rakom, ki so izbrali izključno alternativno zdravljenje, tveganje smrti v opazovanem obdobju približno 2,5-krat večje kot pri tistih, ki so se zdravili klasično.
Razlogi so razumljivi in človeški. Diagnoza raka prinese strah in občutek nemoči, preprosta domača metoda pa vrne občutek, da lahko nekaj storiš sam. Del "uspehov" si lahko razložimo s tem, da so uporabniki hkrati prejemali tudi klasično zdravljenje, z naravnim potekom bolezni ali z učinkom placeba na počutje. Kdor mešanico pije in se mu stanje izboljša, o tem rad pripoveduje. Kdor pa mu ni pomagala, pogosto ne more več pričati.
Cancer Research UK zato jasno razlikuje med komplementarnimi pristopi, ki ob zdravljenju lahko izboljšajo počutje (na primer masaža, sprostitvene tehnike in uravnotežena prehrana), in alternativnimi metodami, ki se predstavljajo kot nadomestilo za zdravljenje in so lahko nevarne.
Shevchenkova metoda je zanimiv primer, kako se ljudska modrost, upanje in nezaupanje do uradne medicine prepletejo v zgodbo, ki živi desetletja. Toda dokler ni resnih raziskav, ki bi potrdile njeno delovanje, velja preprosto pravilo: prava pot do zdravja vodi prek zdravnika, ne prek kozarčka vodke.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
