
Po nekaterih ugotovitvah se velik del prenajedanja ne dogaja zaradi resnične telesne potrebe po hrani, temveč zaradi navade, dolgočasja ali čustvenih nihanj – in pogosto gre v resnici le za žejo. V nadaljevanju razkrivamo 6 preprostih metod, s katerimi boste v nekaj sekundah ločili pravo lakoto od tiste, ki nastane samo v glavi.
Velike oči. Lakota iz navade ali dolgočasja. Ali s hrano morda tudi vi včasih tolažite svoje čustvene vzgibe? Razlogov, zakaj se toliko ljudi spopada s presežkom kilogramov, je ogromno, a nepotrebno prenajedanje je po nekaterih opažanjih postalo skoraj že nacionalni šport, ki se ga niti ne zavedamo. Poleg tega marsikdo ne razlikuje med žejo in lakoto – po nekaterih podatkih naj bi tudi do 40 % ljudi zamenjevalo eno z drugo, kar pomeni, da bi v precejšnjem deležu primerov navaden kozarec vode pomiril lakoto, ki je pravzaprav zrasla v naši glavi in ne iz resnične telesne potrebe.
Ena od bralk portala Vemkajjem.si je nekoč delila izkušnjo, ki se je dotaknila marsikoga: vsak dan okoli treh popoldne jo je zajela tako intenzivna lakota, da je posegla po čokoladi ali piškotih, ker se preprosto ni znala upreti. Šele kasneje je ugotovila, da ni šlo za resnično lakoto, temveč za kombinacijo padca energije in čustvenega odziva na stresen delovni dan. Ko je spremenila pristop in v takih trenutkih najprej počakala ter posegla po kozarcu vode, je presenečeno ugotovila, da je "lakota" v večini primerov sama izginila v nekaj minutah.
Prav zato vam v nadaljevanju ponujamo 6 preverjenih nasvetov, s katerimi boste lažje ugotovili, ali ste resnično lačni, ste morda le žejni, ali pa vas preprosto daje dolgčas. Poskusite se jih kak dan dosledno držati in opazili boste, da boste brez resnične lakote lahko preživeli ves dan.
Telo je po obroku še uro do dve precej obremenjeno s prebavo in nihanjem sladkorja v krvi, zato po nekaterih priporočilih ni priporočljivo jesti pogosteje kot na vsaki dve uri. Naj to velja tudi za slane prigrizke, slaščice in sladke pijače. Namesto tega raje posezite po kozarcu vode ali skodelici zelenega čaja.
Marsikdo pozna nerodno situacijo, ko se v želodcu tako glasno "oglašajo" tekočine, da to slišijo tudi sosedje. Vendar "kruljenje" v želodcu ni nujno znak lakote – pogosto gre le za intenzivno prebavo, kar ni nič slabega. Če se vam želodec oglaša, ponovno preverite uro: če ste nazadnje jedli pred več kot 4 urami (vključno s prigrizki, sadjem in sladkimi pijačami), je verjetno res čas za obrok. V nasprotnem primeru poskusite najprej s kozarcem vode – kruljenje bo po nekaterih izkušnjah pogosto minilo.
Naslednji način, kako preveriti, ali gre za pravo lakoto, je raven energije. Če se počutite brezvoljne in nemočne (ob upoštevanju prejšnjih dveh nasvetov), je to lahko znak resnične lakote. Pri tem velja opozorilo: kadar telesu primanjkuje energije, potrebuje hranljivo, energijsko bogato hrano – ne le hitrih sladkih prigrizkov.
Ko začutite lakoto, poskusite počakati dobrih 15 minut. Ni nujno, da gre za resnično telesno potrebo. Lakota, ki se pojavi nenadoma – na primer med gledanjem televizije ali kuharske oddaje – se pogosto imenuje emocionalna lakota in po nekaterih ugotovitvah pomeni le nepotrebno nabiranje kalorij. Zanimivo je, da naši možgani hrano in čustva povezujejo tesneje, kot se zdi na prvi pogled: lakoto in žejo nadzoruje isti del možganov, hipotalamus, kar pojasnjuje, zakaj se signali tako pogosto pomešajo. Če ste po četrt ure še vedno lačni, je oddaja že zdavnaj končana in upoštevali ste tudi prve tri nasvete, si lahko brez skrbi privoščite obrok. Pri tem velja priporočilo, da jemo vedno počasi in z majhnimi grižljaji.
Resnična lakota le redko pomeni, da si želite natanko določene jedi – pice, čevapčičev, čokolade ali keksov. Telesu, ki potrebuje energijo, je v osnovi vseeno, kako bo prišlo do hranil, glavno je, da pride do hrane. Če torej "sanjarite" o eni zelo specifični jedi, gre po nekaterih razlagah najverjetneje za emocionalno lakoto, ki jo lahko brez slabe vesti spregledate.
Zadnji preizkus je morda najbolj nazoren: ko vas zagrabi močna lakota, pomislite, kaj bi v tistem trenutku najraje pojedli. Če bi vas nasitila že misel na špinačo, cvetačo ali korenje, gre skoraj zagotovo za resnično lakoto. Če pa v mislih vidite zrezke, pico, testenine ali sladice, je to po nekaterih ugotovitvah pogosteje znak lakote, ki se je porodila v glavi, ne v želodcu.
Razlaga, zakaj tako pogosto zamenjujemo žejo, dolgčas in čustva z lakoto, se skriva v delovanju možganov. Hipotalamus, del možganov, ki nadzoruje tako lakoto kot žejo, oddaja zelo podobne signale ne glede na to, kateri od dveh primanjkljajev dejansko obstaja – zato se lahko v glavi rodi "lakota", ko je v resnici v ozadju blaga dehidracija. Po nekaterih raziskavah naj bi bilo prav zaradi tega tudi do 40 % ljudi nagnjenih k temu, da žejo zamenjajo z lakoto.
Pri čustvenem prenajedanju pa v ozadju delujejo hormoni, predvsem ghrelin, ki je sicer znan kot "hormon lakote". Pri osebah, ki so bolj nagnjene k čustvenemu prehranjevanju, se po obroku raven ghrelina ne zniža tako, kot bi pričakovali, kar lahko pojasni, zakaj se po stresnem dnevu počutimo lačne, čeprav smo pravkar pojedli povsem zadosten obrok. Dodaten dejavnik je tudi spanje: pri pomanjkanju spanja se po nekaterih ugotovitvah dvigne raven ghrelina, kar dodatno spodbuja občutek lakote, tudi če telo dejansko energije ne potrebuje.
Če opazite, da se vzorec prenajedanja ali nenadzorovanega hrepenenja po hrani ponavlja pogosto in vpliva na vaše počutje, razpoloženje ali telesno težo, je smiselno o tem spregovoriti z zdravnikom, dietetikom ali kliničnim psihologom. Občasna zmeda med lakoto, žejo in dolgočasjem je povsem običajna, vendar ni nadomestilo za strokovno oceno, kadar gre za vztrajnejše težave s prehranjevanjem.
Za še več konkretnih nasvetov, kako prepoznati vzorce prenajedanja in jih obvladati, si lahko preberete tudi članke Zakaj je prenajedanje problem, Zakaj ste kar naprej lačni? ter Intuitivno prehranjevanje – kaj se lahko naučimo od Taylor Swift, kjer je čustvena lakota razložena še podrobneje. Če vas zanima, katera živila vas dlje časa obdržijo sitega, si oglejte tudi Hrana, ki vas nasiti za več ur: 7 živil, ki premagajo lakoto in pomagajo pri hujšanju, in Ali jeste samo takrat, ko ste lačni?, kjer je opisano tudi priljubljeno "pravilo 4 ur".
Med zunanjimi viri, ki govorijo o povezavi med žejo in lakoto, velja omeniti tudi analizo na portalu Stylist.co.uk, ki povzema raziskave o motivaciji za pitje in uživanje hrane, ter pregled raziskav o vlogi ghrelina pri čustvenem prehranjevanju, objavljen v reviji Frontiers in Psychology.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
